Ruski znanstveniki razvijajo zdravilo proti kronični depresiji

Getty Images
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ta bolezen vsako leto vzame okoli 800.000 življenj po svet.

Ruski molekularni biologi in matematiki s tehnološkega inštituta Skolkovo so izračunali formulo za beljakovinsko molekulo, ki naj bi bila sposobna zdraviti različne oblike klinične depresije brez resnih stranskih učinkov.

»Odkritje je zelo zanimivo. Zdaj bodo potrebni predklinični testi, od katerih veliko pričakujemo,« je povedal vodilni raziskovalec Dmitrij Karlov.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije več kot 300 milijonov ljudi po vsem svetu trpi za depresijo. Vsako leto ta vzame več kot 800.000 življenj, še posebej ogroženi pa so mladi med 15 in 29 letom starosti.

Boj proti kronični depresiji je zahteven, saj nevropsihologi narave te bolezni še ne razumejo povsem – znanstveniki na primer še vedno niso ugotovili, kateri deli možganov delujejo napačno in ali je depresija v celoti gensko pogojena. Neznanka ostaja tudi to, kako spremembe v delovanju možganov vplivajo na človeško motivacijo in razpoloženje. Rezultat vsega tega je, da obstoječi antidepresivi v eni tretjini vseh primerov nimajo učinka ali pa stanje celo poslabšajo ter povzročijo močne stranske učinke. Vse to spodbuja znanstvenike v odkrivanje genov, ki bi utegnili povzročati depresijo in obenem v razvoj novih zdravil, s pomočjo katerih bi se lahko učinkovito spopadali s to boleznijo.

Prvi uspehi

Znanstveniki iz Skolkova in partnerskih ustanov so zdaj odkrili potencialno rešitev za preučevanje obnašanja številnih beljakovinskih molekul, ki so sposobne interakcije s tako imenovanimi NMDA receptorji. Prav motnje v delovanju teh receptorjev naj bi bile glavni razlog za razvoj mnogih oblik kronične depresije, ki je ni mogoče zdraviti z zdravili, ki so trenutno na voljo. Nekatere snovi, kot je npr. ketamin, lahko sicer ublažijo ali izničijo določene simptome depresije, vendar imajo tudi mnogo nevarnih stranskih učinkov.

Karlov in njegovi kolegi so zdaj na poti, da odkrijejo varno alternativo tem substancam, pri tem pa si pomagajo z Žoresovim superračunalnikom, ki so ga v Skoltechu namestili januarja lani. Potem ko so razvili več različic nove peptidne spojine in jo preizkusili na podganjih možganih, se je izkazalo, da se nova beljakovina dejansko veže z NMDA receptorji. Sedaj želijo znanstveniki določiti najbolj perspektivno različico nove spojine za bodoče poskuse na glodavcih, ki trpijo za kronično depresijo. Da, tudi živali poznajo to bolezen!

Preberite še:

Na Kitajskem so začeli preizkušati ruski preparat proti koronavirusu

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke