F-15EX vs. Su-35: Zakaj bi Indija dala prednost ruskemu »Flankerju« pred novim ameriškim orlom?

Znanost in tehnologija
RUSSIA BEYOND SLOVENIJA
Indija je objavila razpis za nabavo novih večnamenskih lovcev, na katerem se poteguje več tujih proizvajalcev. Med vsemi prispelimi ponudbami najbolj izstopata ameriški F-15EX in ruski Su-35 kot edina »težkokategornika« med vojaškimi lovci.

Obe letali po pisanju portala Military Watch predstavljata korenito nadgradnjo svojih osnovnih modelov iz časa hladne vojne – ameriškega F-15C in sovjetskega Su-27, ki sta že takrat služila kot glavna lovca za ustvarjanje zračne premoči (ang. Air uperiority fighter) obeh nasprotnih strani. Zadnji razpis, ki ga je objavila Indija, je stara hladnovojna tekmeca ponovno postavil enega proti drugemu, le da se bitka tokrat ne odvija v zraku temveč na trgu. Odločitev o tem, kateri lovec bo postal najnaprednejše orodje indijskega vojnega letalstva, bo zagotovo imelo nezanemarljive posledice tako za oba programa kot za prihodnost indijskih zračnih sil.

Tesna tekmeca

Tako F-15EX kot Su-35 sta dvomotorna lovca, sposobna delovanja na velikih višinah, in oba imata dovolj dolg dolet za prodor v nasprotnikov zračni prostor in »dostavo« različnih ubojnih sredstev (rakete zrak-zrak in zrak-zemlja). Prednost nadgrajenega ameriškega orla je v večji višini, ki jo lahko doseže, in nekoliko višji končni hitrosti (2,5 macha proti 2,25 macha pri suhoju).

Lovca imata podobne radarje, a je suhojev Irbis-E malenkost večji in domnevno tudi močnejši. Irbis-E lahko zazna večino drugih letal velikosti lovca na razdalji preko 400 km, najsodobnejše »nevidne« lovce z bistveno zmanjšanim radarskim presekom pa na 80 km. Ko že omenjamo radarski presek, ta je, kot pravijo strokovnjaki pri Su-35 znatno manjši kot pri ameriškem tekmecu in naj bi znašal vsega 1/3 slednjega. Medtem ko je bil pri razvoju Su-35 dan precejšen poudarek na to, se F-15EX v tem segmentu ne razlikuje bistveno od svoje osnovne različice.

Nezanemarljivo prednost Su-35 pred F-15EX izkazuje tudi pri oborožitvi (rakete zrak-zrak). Suhojevi lovci so namreč opremljeni s hiperzvočnimi raketami R-37M, ki so izjemno okretne in imajo doseg 400 km, letijo s hitrostjo 6 machov in premorejo precej močne senzorje. Na drugi strani je največ, kar lahko potencialno nosi F-15EX raketa AIM-120D z dosegom 180 km. Te rakete so poleg krajšega dosega tudi bistveno počasnejše in dosežejo hitrost okoli 4,5 macha. Zaostanek v tehnologiji svojih raket F-15EX do neke mere kompenzira s kvantiteto – ameriški lovec lahko v zrak ponese 22 raket, medtem ko jih lahko njegov ruski tekmec le 14. A na tem mestu je treba opozoriti na dejstvo, da je polno naložen lovec bistveno manj okreten, zaradi česar je okrnjena tudi njegova sposobnost izmikanja sovražnim projektilom.

Okretnost v zraku je še eno področje, kjer Su-35 nedvomno izkazuje boljše rezultate, saj ima precej boljše razmerje med potisno močno motorjev in maso, poleg tega pa še sposobnost vektorskega potiska na šobah motorjev, zaradi česar ima na kratkih razdaljah definitivno prednost pred bolj okornim F-15.

Sinergija z obstoječo zračno floto

Kljub zgoraj naštetim tehničnim prednostim ruskega lovca pred ameriškim konkurentom, pa le-te morda niti niso največji as v rokavu Suhoja. Indijsko vojno letalstvo v svoji zračni floti namreč že premore preko 250 sorodnih letal Su-30MKI, v bližnji prihodnosti pa načrtujejo le-to razširiti do številke 300.

Podobnosti med starejšimi Su-30MKI in Su-35 pa igrajo pomembno vlogo onkraj golega tehničnega aspekta. Indija v tem trenutku že ima več sto izurjenih pilotov, ki letijo s suhoji, zato bi bila nabava letal pri istem proizvajalcu nedvomno bistveno cenejša opcija. Integracija F-15EX v že tako ali tako zelo »pisano« floto, ki jo tvorijo letala sovjetskega/ruskega, francoskega, britanskega in domačega porekla, bi po mnenju analitikov Military Watcha predstavljala pravo logistično nočno moro, predvsem zato, ker indijsko vojno letalstvo ne premore nobenih lovcev, oborožitve ali vzdrževalne opreme ameriške proizvodnje.

Boljša ponudba?

Še en vidik razpisa, ki ga je nemogoče spregledati, je podatek, da so ruski partnerji Indiji ponudili licenčno proizvodnjo letal Su-35 vključno s prenosom določenih tehnologij za motorje in radarje, s katerimi bi lahko Indija nadgradila svoje obstoječe lovce Su-30MKI na standard 4++. Medtem ko je F-15EX nedvomno zelo soliden lovec, se celotna ponudba verjetno ne bo mogla kosati s paketom, ki ga ponuja Suhoj.

Na koncu vendarle ostaja odprto še eno vprašanje, in sicer ali se bodo Indijci odločili za nabavo težkih lovcev ali pa bodo ostali pri svoji prvotni nameri o nabavi letal lažje kategorije, kamor spadajo npr. ruski MiG-35, francoski Rafale ali ameriški F-16.

Preberite še:

Zakaj bodo lovci Su-57 bistveno cenejši od Su-35?