Družina Litvinovih, ki jo sestavljajo Vitalij, njegova žena Regina ter njun maček Zak, že trinajsti teden živi v posebni hiši znotraj kupole. Gre za znanstveni eksperiment pod okriljem skupine Sinet in ruske Severovzhodne zvezne univerze, katerega cilj je ugotoviti, ali tovrstne neobičajne konstrukcije lahko olajšajo življenje ljudem v hladnih predelih države.
Hiša, ki meri 128 kvadratnih metrov ima garažo in stoji pod kovinsko konstrukcijo, prekrito s folijo. Ves kompleks se nahaja 40 km od Jakutska.
Jevgenij Sofronjev / TASS
Čeprav se je za sodelovanje na projektu prijavilo okoli 60 družin, ni bilo lahko izbrati prvih stanovalcev.
Večina prijavljenih je namreč želela le svojih 15 minut slave in niso vedeli, koliko dela in odgovornosti zahteva ta projekt, meni Dmitrij Filipov, vodja projekta Hiša pod kupolo in dekan Fakultete za prometno projektiranje Severovzhodne zvezne univerze. »Zato smo opravili selekcijo v treh etapah s sodelovanjem zdravnikov in psihologov,« pojasnjuje.
Na koncu sta se 2. decembra lani v hišo naselila Vitalij in njegova soproga Regina. Vitalij je z izkušnjo zadovoljen: »Prijavil sem se, ker sem se želel preseliti iz mesta bližje naravi in goram. Še vedno se vsak dan odpeljem z avtom v službo. Edino problematično je, če se v hiši kaj pokvari, pa moram to popraviti,« pravi.
Jevgenij Sofronjev / TASS
Po skoraj treh mesecih trajanja eksperimenta so znanstveniki pridobili že prve rezultate: »Naše prvo in edino opažanje zaenkrat je, da obstaja razlika v temperaturi znotraj in izven kupole,« pravi Dmitrij. »Celo enoslojna folija lahko precej pripomore pri ohranjanju sončne toplote in toplote, ki jo proizvede naša lesena hiša.« Po besedah Vitalija je bila največja zabeležena temperaturna razlika znotraj in zunaj kupole 20 stopinj Celzija, razlika pa se je pokazala tudi v opazno manjši porabi kurjave. Družina Litvinovih sicer v hiši pod kupolo živi popolnoma brezplačno, edina obveznost, ki jo morata Vasilij in Regina redno opravljati, je zapisovanje stanja različnih števcev.
Jevgenij Sofronjev / TASS
Ali bi takšne hiše lahko nekoč postale trajna alternativa temu, kar poznamo danes? Zaenkrat je še prehitro soditi, meni Dmitrij. »Edino, kar je za zdaj jasno, je to, da je ta metoda draga. Predvidevamo lahko, da bi taka tehnologija koristila samo prebivalcem, ki živijo v regijah z veliko količino padavin, hladnim podnebjem in pogostimi vetrovi. Kupole bi lahko uporabljali za zaščito industrijskih kamnolomov, rudnikov ali raznih predelovalnih in proizvodnih obratov ter stavbenih modulov s ciljem napraviti življenje zaposlenim bolj varno in udobno,« pojasnjuje.
Poskus bo trajal predvidoma do konca maja. Do takrat znanstveniki pričakujejo nove rezultate.
Preberite še: