National Interest: Cirkon, »nočna mora« za ameriško mornarico, a z omejitvami

Analitični vojaški portal The National Interest izpostavlja, da sta se v zvezi z razvojem ruskih hiperzvočnih raket v zadnjih nekaj mesecih zgodili dve zanimivi stvari. Če omenimo najprej drugo po vrsti, januarja letos je Rusija prvič poskusno z ladje izstrelila raketo Cirkon. Raketa je uradno prepotovala več kot 500 kilometrov in zadela cilj na severnem Uralu. Po navedbah strokovnjakov bodo zdaj sledili še testi na podmornicah.

Druga nezanemarljiva stvar pa je izjava predsednika ruske države Združene ladjedelniške korporacije Alekseja Rahmanova približno mesec dni pred testiranji cirkonov. Rahmanov je namreč v izjavi napovedal, da bodo vse nove ruske bojne ladje (in podmornice) sposobne nositi hiperzvočno orožje, torej rakete, ki dosežejo hitrost 5 machov (6.174 km/h) in več.

»Vsi novi ladijski projekti, na katerih delamo, so univerzalni za celo družino raket, tudi omenjenih [cirkoni],« je Rahmanov izjavil za TASS.

Ob tem je dodal, da prilagajanje obstoječih ladij na nove rakete naj ne bi bil »preveč drag« podvig.
Cirkon je postala prava »pošast v omari«, ki ponoči straši analitike. Po napovedi ruskih proizvajalcev naj bi raketa imela dosega 1.000 kilometrov in bila sposobna doseči hitrost 8-9 machov (približno 9.800-11.000 km/h), kar je precej hitreje od protiladijskih raket tipa Harpoon, ki jih imajo na razpolago ZDA in ki dosežejo le 2,5 macha (okoli 3.000 km/h). Razlika je očitna in ta razkorak v tehnologiji skrbi tudi britanske analitike, ki resno dvomijo o tem, da bi lahko protiraketna obramba njihove letalonosilke Queen Elizabeth bila kos ruskim hiperzvočnim raketam.

A rakete seveda potrebujejo določeno platformo za delovanje. Sovjetska zveza (in kasneje Rusija) nikoli ni tekmovala z ZDA v gradnji velikih ladij, kot so letalonosilke, namesto tega so se usmerili v gradnjo manjših vojnih ladij. Ruska mornarica ima tako danes okoli 30 rušilcev in fregat, 50 korvet in 30 manjših torpednih čolnov, oboroženih s podzvočnimi protiladijskimi ali protiletalskimi raketami. Oboroževanje teh majhnih plovil s hiperzvočnim orožjem bi v teoriji omogočilo ruskemu torpednemu čolnu, da postane nevaren ameriški križarki ali celo letalonosilki. A stvar vendarle ni tako preprosta. Zakaj?

Omejitve hiperzvočnih raket

Januarja letos je poveljnik generalštaba ruske mornarice admiral Nikolaj Jevmenov omenil, da ima Cirkon za zdaj še razne »otroške bolezni«, kar je v začetni testni fazi nekaj običajnega, težave pa naj bi bile odpravljene v nekaj letih.

To pa ni edini izziv, s katerim se bo morala spopasti ruska mornarica, preden bo iz svojih novih raket iztisnila ves potencial. Pojavlja se namreč vprašanje usmerjanja in iskanje ciljev. Gre preprosto za to, da raketni čoln potrebuje določeno podporno infrastrukturo, preden lahko učinkovito uporabi hiperzvočne rakete, to pa pomeni predvsem senzorje dolgega dosega, ki odkrijejo cilj, preden ta odkrije čoln. Če plovilo nima dovolj močne radarske opreme, si mora pomagati s podatki z drugih ladij ali letal v zraku, kar pa zagotovo predstavlja določen kompromis.

Cirkoni bi se nedvomno dobro obnesli v ruskem priobalnem pasu, kjer imajo izdatno podporo kopenskih in zračnih radarjev, in v tem primeru bi tudi manjša plovila, oborožena s hiperzvočnimi raketami, lahko predstavljala resno grožnjo večjim vojnim ladjam. A igralno polje se popolnoma spremeni, če ga prestavimo recimo v severni Atlantik ali bilo kam daleč stran od pomožne infrastrukture ruskega zaledja. Res pa je tudi, da se ruska pomorska doktrina razlikuje od ameriške in je bolj osredotočena na obrambo lastne obale kot pa na čezmorske operacije velikih ladijskih bojnih skupin daleč stran od doma.

Hiperzvočna tehnologija je definitivno še v povojih in šele čas bo pokazal, kaj so si zamislili ruski inženirji in kako uspešne bodo njihove rešitve, ter predvsem, kako bodo uspeli na uporabo novih raket prilagoditi obstoječe ladjevje.

Preberite še:

Odvečna letalonosilka? Kakšna bi morala biti vloga Admirala Kuznecova v prihodnosti?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.