Profesor Aslanov: Morali se bomo pripraviti na nove bolezni

Global Look Press
Kako se bo obnašal koronavirus v prihodnje, je nemogoče napovedati, meni ruski epidemiolog.

Potem ko so prihiteli na pomoč kitajskim kolegom, ruski virologi danes na terenu izdatno pomagajo v Italiji in Srbiji. Obravnavajo paciente, razkužujejo prostore in svetujejo tujim kolegom. Kako pa je pri njih doma v Rusiji? Kako to, da zdravnikom v bolnišnicah namesto izkušenih virologov, epidemiologov in dezinfektologov pomagajo študentje medicine? Kam so v zadnjih letih izginili »ljudje v belem« z jeklenkami na hrbtih, ki so v sovjetskih časih redno razkuževali in čistili ulice ruskih mest in vasi?

Zgornja vprašanja si je zastavila novinarka portala Svobodnaja Pressa Ljudmila Nikolajeva, ki je o tem spregovorila s profesorjem Severozahodne državne medicinske univerze I. M. Mečnikova Batirbekom Aslanovom.

Intervju povzemamo v celoti.

Na prvih bojnih linijah v boju proti covidu-19 so zdaj predvsem zdravniki, ki so, kot vidimo, sami slabo zaščiteni pred okužbo. Eden od razlogov za to je pomanjkanje osebnih zaščitnih sredstev. So na delu tudi drugi dejavniki?

Dejavnikov je več, če upoštevamo dejstvo, da ljudje živimo v svetu mikrobov. Teh je povsod po svetu. Mnoge bolezni, ki so nekoč veljale za somatske (torej nenalezljive), so se izkazale za še kako nalezljive. To se je izkazalo z razvojem znanosti in tehnologije, ko smo dobili tudi bolj natančne načine in sredstva za diagnosticiranje.

Vsako leto izvemo za kakšno novo bolezen, ki jo povzroča do pred tem še neznani virus. V zadnjih letih je bilo odkritih več kot 50 novih povzročiteljev bolezni. Dodajte k temu še sodoben način življenja in globalizacijo, ki pripomore k zelo hitremu širjenju okužb med državami in celinami, kot se je zgodilo tudi v primeru covida-19. Zato je zadostno število zdravnikov infektologov izredno pomembno. V sklopu tega govorimo o več vrstah strokovnjakov – o virologih, bakteriologih in epidemiologih. Slednjim pogosto pravijo »borci na nevidni fronti« zaradi njihovega natančnega in mukotrpnega a izjemno pomembnega dela, ki vključuje sledenje stikov okuženih in preventivo ter preprečevanje širjenja nevarnih bolezni. Ne bi mogel trditi, da jih imamo pri nas [v Rusiji] dovolj.

Menda na vaši univerzi niso prenehali izobraževati tovrstnih kadrov?

Naša ustanova vsako leto proizvede okoli 200 mladih strokovnjakov. Pravijo nam, da to zadostuje ...

Kako pa je bilo v sovjetskih časih?

Takrat jih je bilo najmanj po 600. Mimogrede, prav pri nas se je v dvajsetih letih 20. stoletja pojavila prva katedra epidemiologije na svetu. To je bil ogromen korak naprej v razvoju tega področja za boj proti raznim nalezljivim boleznim. To je pripomoglo k temu, da smo se relativno uspešneje od drugih spopadli s špansko gripo in drugimi boleznimi, ki so spremljale prvo svetovno vojno, državljansko vojno, obe revoluciji in povojno uničenje. V drugih državah so infektologe prej in potem izobraževali le s prekvalifikacijami obstoječega zdravstvenega kadra.

Zgodovina sovjetske epidemiološke službe je zares slavna in lahko smo ponosni nanjo. A danes se soočamo z novim izzivom – koronavirusom. Ali so ga vaši kolegi pripravljeni sprejeti?

Novi izzivi zahtevajo širjenje usposabljanja na področju boja proti epidemijam, ko le-te prerastejo v pandemijo. V 21. stoletju se to lahko zgodi zelo hitro in COVID-19 je to dokazal.

Potrebno je razširiti funkcije osnovnega zdravstva. Zato morajo [bodoči] strokovnjaki še med izobraževanjem na fakultetah pridobiti vrsto dodatnih kompetenc, predvsem kar se tiče organiziranja in izvajanja sanitarno-epidemiološke preventive. Tako za študente kot tiste, ki že imajo diplomo, bo treba zagotoviti tudi usposabljanje na delovnem mestu na področju preventive in glede vnosa infekcij v zdravstvene ustanove.

Kar se tiče konkretne današnje situacije, mečnikovci [izraz za epidemiološke strokovnjake po Ilji Mečnikovu, op. prev.] aktivno sodelujejo v mestnih poliklinikah in bolnišnicah, pomagajo diplomiranim strokovnjakom. To je njihova odločitev in menim da je pravilna.

Zaradi neznanja ali nerazumevanja pomena osnov preventiv se je do danes že kar nekaj zaposlenih v ruskih bolnišnicah okužilo z novim koronavirusom ...

Trenutno v Sankt Peterburgu za sprejem bolnikov s covidom-19 preurejamo klinike, ki prej nikoli niso obravnavale pacientov z nalezljivimi boleznimi. Vzporedno pospešeno izobražujemo zdravstveni kader in jih učimo, kako preprečevati širjenje okužb znotraj ustanov. Strogo rečeno – zdaj moramo v tej smeri izobraževati vse aktivne zdravnike. Glede na to, s kako zahtevno boleznijo imamo opravka, jim je potrebno predati znanje, s katerim bodo lahko v prvi vrsti zaščitili sami sebe.

Ali gre nizko smrtnost v Rusiji za covidom-19 v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami in ZDA pripisati preventivi, ali je razlog za to kje drugje?

To, kar so opravili naši strokovnjaki glede preventive, ima zagotovo določen vpliv. Pravočasno smo uvedli omejevalne ukrepe, začenši z zaprtjem državnih meja in nato s karanteno. Že januarja sem govoril, da mora svet samo malo odsedeti doma, pa bo vse v redu. V končni fazi dejansko prihajamo prav do tega. To je najstarejši in najenostavnejši preventivni pristop k poljubni nalezljivi bolezni. Ko se mikrob enkrat nima več kam prenašati, bo umrl.

V mednarodni javnosti se v zadnjih mesecih pojavilo kar nekaj mitov o koronavirusu ...

Eden od njih govori o obveznem nošenju mask. Hodiš po ulici in vidiš množice ljudi v maskah. Ali pa voznike v avtih, ki med vožnjo nosijo masko. Čemu? Maska je potrebna predvsem bolniku in osebi, ki skrbi zanj, za to, da ne bi majhni delčki leteli iz ust in okužili ljudi v neposredni bližini. Virus se ne širi kar tako po zraku.

Ali lahko po vašem mnenju napovemo pojav novega virusa?

Konec lanskega leta nihče ni slutil, da je svet na pragu pandemije. Napovedovati takšne stvari je težko. Seveda, obstajajo določeni modeli, a virusi se navadno ne obnašajo »pravilno«, po pričakovanjih. Vzemimo na primer aktualni koronavirus. Celo v sosednjih državah, predvsem evropskih, kjer so si podnebje, način življenja in drugi faktorji podobni, sta potek iste bolezni in statistika smrtnosti povsem različna. Znanstveniki razvijajo epidemiološke matematične modele, a ti so zgrajeni na znanih podatkih, brez upoštevanja raznih »ukan« virusa.

Naš svet je ogromen in praktično nedojemljiv. O njem vemo samo drobec. Zagotovo se bodo pojavljale nove bolezni, tu nimamo kaj, še posebej zaradi dokaj agresivnega poseganja človeka v naravo, v živalski svet. Naša naloga je, da se nanje pripravimo.

Preberite še:

Pokukajmo v bolnišnico z ruskim kadrom za boj proti COVID-19 v Italiji

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke