Neverjetni, a skoraj neznani dosežki ZSSR v vesolju

Lev Polikašin /Sputnik
Vsi poznajo Sputnik, dve ruski psički Belko in Strelko ter Gagarina. Toda, a ste morda že slišali za pristanek na Veneri?

1. Prvi polet okoli Lune

Medplanetarna postaja

Sovjeti so bili prvi v bližini Lune, čeprav so načrtovali veliko bolj opazno "gesto": sprva naj bi 1472-kilogramsko vesoljsko plovilo trčilo v Luno, a je zgrešilo svoj cilj. Razlog za to je bila napaka pri izračunih - niso upoštevali časa prehoda signala iz ukazne točke do glavne postaje.

Kljub temu je postaja "Luna-1", ki je bila postavljena v strogi tajnosti, postala prvo vesoljsko plovilo na svetu, ki je premagalo gravitacijo, preletelo 6000 km od Lunine površine in vstopilo v sončno orbito. To se je zgodilo januarja leta 1959, le dve leti pred izstrelitvijo človeka v vesolje.

2. Prva fotografija oddaljene strani Lune

Prva fotografija oddaljene strani Lune (Luna-3, 1959)

Poseben izziv pri vesoljski dirki je bilo spoznati, kako izgleda tista stran Lune, ki je z Zemlje ne vidimo. Prvi, ki so to poskušali, so bili Američani leta 1958, vendar v načrtovano pot ni vstopilo nobeno od njihovih lansirnih vozil s sondo. Sovjetska zveza je vedela za te poskuse in se pripravljala, da bi prehitela ZDA, in sicer z njihovo "pomočjo". In to je bil fotofilm.

Dejstvo je, da je ravno film, primeren za fotografiranje Lune, postal resničen problem - Sovjeti niso imeli nobenega, ki bi zadostoval njihovim zahtevam. Toda v drugi polovici petdesetih so nad Sovjetsko zvezo letali ameriški izvidniški zrakoplovi s fotoaparati in delali posnetek sovjetskega ozemlja. Nekatere od njih so sestrelili, in pobrali njihove filme ter jih poslali v hrambo v vojaško vesoljsko akademijo. In takrat so se tudi spomnili nanje.

Vesoljsko plovilo Luna-3 s kamero je bilo izstreljeno oktobra 1959, po treh dneh pa je postaja posnela 40 fotografij in jih preko televizijskega kanala prenesla na Zemljo. Kakovost fotografije je bila iz več razlogov povprečna, vendar je bilo na 17 od njih še vedno mogoče razbrati bistvo.

3. Prvi polet okoli drugega planeta

Model avtomatske medplanetarne postaje Venera-1, ki so jo na Venero izstrelili 12. februarja 1961.

To je bila Venera. Tako kot v primeru poleta okoli Lune, so tudi tukaj načrtovali spust vesoljskega plovila neposredno na planet - na površino oceana, kot so takrat mislili, saj so predvidevali, da se na planetu nahaja tekoča voda. Februarja 1961 se je "Venera-1" odpravila na misijo namernega trčenja z Venero.

A tudi tokrat je, tako kot v primeru Lune, sonda zamudila: zaradi izgube komunikacije ni mogla popraviti smeri in je poletela skozi vesolje, mimo Venere na razdalji 100.000 km. V kozmičnem merilu to niti ni tako daleč. Še več, nihče v zgodovini še nikoli ni bil tako blizu Venere.

Stik s sondo se je dokončno izgubil, ko je bila od Zemlje oddaljena 2 milijona kilometrov.

4. Prvi pristanek na drugem planetu

Obdelava informacij v računalniškem centru pred poletom medplanetarne avtomatske postaje Venera-7.

Dolgotrajna misija "osvajanja" Venere, naše najbližje sosede, je trajala celo desetletje. Leta 1971 je na njeno površino končno pristalo vesoljsko plovilo. Bila je "Venera-7", čeprav kljub številčenju ni bilo samo sedem izstrelkov, temveč sedemnajst - v Sovjetski zvezi so se poročanju o neuspelih poskusih vztrajno izogibali.

Na primer, tudi "Venera-7" ni bila lansirana sama. Pet dni po tej, ki je navsezadnje uspela doseči Venero, so izstrelili drugo postajo, ki je bila popolnoma enaka. Njena "dvojnica" ni mogla zapustiti zemeljske orbite zaradi eksplozije motorja.

V resnici je bilo veliko možnosti, da bi lahko šlo kaj narobe, tako da je pristanek "Venere 7" dejansko izgledal kot čudež. Še posebej potem, ko je padalo naprave po vstopu v ozračje eksplodiralo in se je modul spuščal hitreje, kot bi moral. Nekaj ​​časa so mislili, da je po takem pristanku bil uničen. Toda kasnejša analiza podatkov je pokazala, da je sonda prenašala podatke s površja novega planeta še 23 minut po pristanku.

5. Prva naprava na Marsu in prva fotografija planeta

Prvi posnetek v zgodovini na površini Marsa.

Skoraj v istem zaporedju, v katerem so Američani leta 2012 postavili Curiosity na Mars, je Sovjetska zveza to storila leta 1971 (istega leta, ko so pristali na Veneri)!

V istem času je na Mars letel ameriški "Mariner 9", v orbito Marsa je vstopil dva tedna prej kot sovjetska sonda, vendar mu je zbiranje podatkov preprečilo neurje, ki je prekrilo ves planet. Sovjetski "Mars-3" pa se je odločil za pristanek in to mu je tudi uspelo: antene so se odprle in začel je oddajati. Oddajanje je trajalo 14 sekund, nakar je bilo za zmeraj prekinjeno, konstruktorji pa še zmeraj ugibajo, zakaj se je tako zgodilo. Ostala jim je le prva fotografija Marsa, ki pa je bila popolnoma zabrisana zaradi divjanja nevihte.

Šlo je bolj za psihološko zmago. Niso prejeli nobenih dragocenih informacij, rover je ostal pritrjen na zgornji del vozila in ni stopil na tla. Toda tudi mehko pristajanje, ki ga je izvedel "Mars-3", so strokovnjaki iz ZDA lahko ponovili šele leta 1976.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke