Kaj je Iskander-M?

Jurij Smitjuk/TASS
Med drugim premore rakete z močjo jedrskega orožja, ki lahko zadenejo do 500 km oddaljene cilje.

Taktični raketni sistem Iskander-M predstavlja temeljni kamen ruskih obrambnih kapacitet. Standardna izvedenka nosi po dve raketi z močjo jedrskega orožja, ki pa za sabo ne pustita sledi radioaktivnih snovi in ne kontaminirata prizadetega območja s sevanjem.

Iskander-M je mobilen in ga je možno v relativno kratkem času premestiti v območje izven dosega nasprotnikovih napadov. Iskanderjeve rakete imajo dometa do 500 kilometrov in naj bi bile zmožne potovanja po nestandardni paraboli, podobno vodenim raketam. Tik pred zadetkom sprostijo motilne vabe, ki zmedejo nasprotnikove obrambne sisteme in radarje.

Kaj vključuje sistem?

Taktični raketni sistem Iskander-M sestavlja vsega skupaj 51 kosov opreme: 12 lansirnih enot (vsaka s po dvema raketama), 12 transportnih in polnilnih vozil, 11 poveljniških vozil, 14 podpornih vozil, eno vozilo za tehnično podporo, center za obdelavo komunikacij ter dodatne rakete in strelivo.
Iskander-M lahko uporablja sedem različnih tipov raket, ki so navzven popolnoma identične, a lahko nosijo do deset različnih bojnih glav.

»Iskanderjeve rakete se da opremiti s kasetno (ki se ob trku razbije na 54 projektilov), prebojno (ki uničuje podzemne cilje), fragmentacijsko, termobarično in celo jedrsko bojno glavo,« je za Russia Beyond povedal Dmitrij Litovkin, glavni urednik časopisa Nezavisimoje Vojennoje Obozrenije.
Litovkin poudarja, da se da sistem Iskander poleg osnovnega paketa raket opremiti z jedrsko bojno glavo, ki lahko doseže cilje v oddaljenosti 500 kilometrov v samo nekaj minutah.

»Zaradi zmožnosti hitrega ’zlaganja’ in premeščanja je Iskander eno od najsolidnejših orožij, kar jih premore Rusija,« dodaja strokovnjak.

Ena od različic sistema je opremljena z dvema vodenima raketama dolgega dosega, ki sta sposobni targetirati ne samo kopensko infrastrukturo ampak tudi pomorske objekte.

Lokacija in namembnost

Baterije Iskander-M so postavljene v območju okoli mest Kaliningrad in Sankt Peterburg ter na Severnem Kavkazu in Krimu, ali z besedami Litovkina - »prav pred nosom Nata«.

»Rusko obrambno ministrstvo je iskanderje postavilo v Kaliningrad potem, ko so Američani začeli graditi svoj protiraketni ščit na Poljskem in v Romuniji z univerzalnimi lansirnimi enotami Mk-41, ki, poleg tega da lahko izstreljujejo protibalistične rakete, gostijo in uporabljajo tudi vodene rakete BGM-109 Tomahawk. Te pa imajo dovolj dosega, da lahko ogrozijo tako jedrsko kot nejedrsko infrastrukturo v evropskem delu Rusije. Zato je bilo treba vzpostaviti ravnovesje,« razlaga Litovkin.

Oglejte si še:

Izstrelitev in udar s sistemom Iskander-M (VIDEO)

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke