Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so se moskovski inženirji odločili, da bodo izdelali lastno različico slavne italijanske Berette, elegantne a močne pištole iz tistega časa, ki jo še danes na veliko uporabljajo posebne enote v urbanih okoljih in osebni stražarji državnih voditeljev.
A ruski inženirji so se odločili, da bo njihova stvaritev še močnejša in učinkovitejša v strelskih spopadih na kratkih razdaljah. Končni rezultat je presegel njihova največja pričakovanja, saj so novo pištolo SR-1 Vektor (znano v Rusiji tudi kot Gurza) takoj »posvojili« pri Zvezni varnostni službi (ekipa varnostnikov ruskega predsednika), v Ameriki pa je pristala na seznamu prepovedanega orožja zaradi svoje izjemne moči.
Nova pištola je bila zasnovana za uporabo močnejših 9x21 mm nabojev, ki so nekoliko večji od standardnih 9x19 mm, ki jih uporabljata evropska Beretta in Glock 17. Kar se tiče streliva, SR-1 presega celo sodobne ruske »službene« pištole, kot sta modela Jarigin in Makarov.
Če smo natančnejši, standardno prebojno strelivo za SR-1 je lahko prebilo 30 slojev kevlarja – najpogosteje uporabljanega zaščitnega materiala v devetdesetih. Z razdalje 50 metrov je krogla lahko prebila 4 mm debelo jekleno ploščo. Ti naboji so predsedniškim varnostnikom dali pomembno prednost v potencialnih strelskih spopadih v zaprtih urbanih prostorih.
A s to prednostjo so prišli tudi minusi. Naboj, ki ima dovolj moči, da prebije celo sodobno balistično zaščito, lahko na primer prebije nasprotnika in zadane še nič hudega slutečega mimoidočega.
Protokol Zvezne varnostne službe ne upošteva morebitnih primerov »prijateljskega ognja«. Telesni stražarji se sicer redno usposabljajo, da bi preprečili tovrstne situacije, a njihova glavna naloga je na koncu kljub vsemu varovanje državnega voditelja ne glede na vse. V primeru, da se med varovanjem predsednika zgodijo neželene poškodbe tretjih oseb brez resnih posledic, voditelj pa je obvarovan, bo stekla le notranja preiskava, je za Russia Beyond povedal glavni urednik revije Arsenal otečestva Viktor Murahovski.
Strokovnjak pravi, da presežna moč pištole ruskim operativcem na domačih tleh ne povzroča težav, je pa postala problem med obiski v tujini, saj je nekaj držav prepovedalo uporabo modela SR-1 na njihovih tleh.
»Američani ruskim varnostnikom niso dovolili, da bi nosili SR-1 na ozemlju ZDA, in tako so jo morali pripadniki Zvezne varnostne službe med obiski v tujini zamenjati z Jariginom, ki ima 9x19 mm naboje,« je dodal Murahovski.
Osebno sem se z SR-1 srečal tekom poslovnega potovanja v tovarno proizvajalca – konstruktorskega biroja CNIItočmaš.
Če upoštevamo ergonomijo in izgled, je treba reči, da to orožje ni ravno zgleden primer stila in elegance kot italijanska Beretta. SR-1 je narejena iz težkih in robustnih kovinskih zlitin z ostrimi robovi. Povprečen strelec z SR-1 je zaradi »dolgega« sprožilca tudi počasnejši od nekoga z Glockom ali Beretto.
Po drugi strani ima ruska pištola pred elegantnima »Evropejcema« prednost v zanesljivosti. SR-1 je bila podobno kot AK-47 narejena za delovanje v vseh mogočih pogojih. Vsaka pištola mora prestati zahteven »prašni preizkus«: po prestani eni uri v simulatorju peščenega viharja, eni uri v simulatorju dežja in eni uri v »hladilniku«, ki imitira temperature skrajnega severa do 65 stopinj pod ničlo, gre SR-1 na operativni preizkus. Če ne prestane vseh testov, ne more iti v uporabo.
Preberite še:
Sumrak: edina ostrostrelska puška na svetu z dometom 4 km
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
