Jastreb, slabo poznan nadzvočni sovjetski brezpilotnik

Dobra barvna fotografija prikazuje izvidniško plovilo na posebni vzletni rampi na tovornjaku vlačilcu MAZ-537 s polprikolico. Na družbenih omrežjih jo je objavila ruska Združena korporacija za proizvodnjo letal.

UAC/Twitter

Projekt Tu-123 Jastreb je bil odprt 16. avgusta 1960 v konstruktorskem biroju Tupoljev, saj so tam tedaj že imeli izkušnje s projektiranjem brezpilotnega ofenzivnega letala-projektila Tu-121. Delo na projektu je bilo intenzivno in tovarniška testiranja reaktivnega brezpilotnika so bila končana že eno leto pozneje, decembra 1963 pa so se končala tudi državna testiranja, piše RG.

Sovjetski konstruktorji so ustvarili za tiste čase uspešno letalo za radijsko in fotografsko izvidnico objektov na razdaljah do 3.500 kilometrov. Jastrebova aparatura je omogočala slikanje v razmerju 200 metrov na centimeter. Radioizvidništvo je imelo bočni domet do 300 kilometrov.

Razpon kril pri Tu-123 je bil 8,41 metra, dolg je bil 27,83 metrov in visok 4,78 metra. Dosegel je hitrost do 2.700 km/h. Praktični dolet je lahko znašal do 3.580 km, višina leta pa 19 do 23 km.

Brezpilotnik je vzletal z rampe pod nagibom ob pomoči zaganjalnikov na trdo gorivo PRD-52. V peti sekundi sta se zaganjalnika ločila od trupa in odpadla z letala, nakar je za aktivno fazo leta skrbel motor KR-15-300. Na ukaz so se med letom vključili in izključili fotoaparati. Po zaključku naloge je programska oprema vrnila Tu-123 nazaj na vzletno lokacijo.

Na razdalji okoli 500 kilometrov je rokovanje z »jastrebom« prevzel operater. Na želenem mestu sta se lahko ločila odseka z izvidniško in navigacijsko opremo, ki so jo s padalom odvrgli na predvideno mesto.

Do leta 1972 je letalska tovarna v Voronežu proizvedla 52 primerkov Tu-123. »Jastreb« je bil sposoben uspešno izvajati izvidniške dejavnosti po vsej zahodni Evropi, vendar podatkov o tem ni, ker so arhivi še naprej pod oznako »zaupno«. Leta 1970 je brezpilotnik končal kariero, »na stara leta« pa so brezpilotnike Tu-123 uporabljali za zračne tarče. A vendar lahko en ohranjen primerek vidimo v muzeju na mestu nekdanjega Centralnega letališča Frunze v Moskvi.

Preberite še: Kako se je ameriški brezpilotnik leta 1969 sam predal Sovjetski zvezi

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.