Najprej čisto na kratko: Sojuz je sovjetsko-ruska vesoljska ladja, ki na istoimenski raketi prevaža ljudi do Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in nazaj na Zemljo. Še do nedavnega (do izstrelitve rakete podjetja SpaceX Elona Muska 30. maja 2020) je bilo to edino prevozno sredstvo na svetu, ki je dostavljalo kozmonavte v orbito.
Pojavil se je že leta 1962, torej že skoraj 60 let letimo z istim tipom vesoljske ladje. Očitno to ni ugajalo vsem in sedaj po približno desetletju spet obstajata dve možnosti, vendar v Rusiji zaenkrat še ne hitimo z njegovim opuščanjem.
Kako se je pojavil Sojuz?
Samo vesoljska ladja Sojuz je bila prilagojena za prvo nosilno raketo Sojuz, slednja pa je bila zgolj poznejša modifikacija legendarne balistične rakete R-7.
R-7 je bila prva medcelinska balistična raketa na svetu, ki jo je razvil Sergej Koroljov in je bila zamišljena za nošenje termonuklearnega orožja. A se »sedmica« v vlogi bojne rakete ni najbolje izkazala in je bila v oborožitvi skromnih osem let. Vendar se je potem izkazala na drugem področju, saj so na njeni osnovi postavili celotno kozmonavtiko. Prav R-7 je na primer oktobra 1957 ponesla v vesolje prvi satelit.
Tudi modifikacija, ki je porodila Sojuz, je bila pogojena z ambicioznimi nalogami. Vesoljska tekma med Sovjetsko zvezo in ZDA je bila na vrhuncu in morali smo odgovoriti z novo vesoljsko ladjo. Jurij Gagarin je že poletel v vesolje in Sovjeti so začeli razvijati program za daljše letenje, in sicer za polet okoli Lune. Potrebna je bila ladja, ki bi sprejela več ljudi in se bi lahko spojila s postajo v orbiti.
Leta 1967 so izvedli prvo izstrelitev Sojuza s človeško posadko. Znano je, da Sovjetska zveza tekme za Luno takrat ni dobila, a se je vesoljska ladja Sojuz trdno in za vrsto let utrdila v sovjetskem arzenalu, saj se je v začetku izkazala s sistemom za varno pilotiranje, s katerim se je bistveno razlikovala od prejšnjih nosilcev tipa R-7. Gre za sistem za reševanje v sili, ki se je vključil 15 minut pred vzletom in je v primeru nesreče posadki omogočal rešitev v kateremkoli delu poti.
Za kaj se uporablja Sojuz?
Sojuz izvaja funkcijo »vesoljskega taksija«, saj skladno s kvotami dostavlja Ruse in astronavte iz drugih držav na Mednarodno vesoljsko postajo in nazaj na Zemljo, prav tako omogoča dostavo zalog vode, hrane in opreme za postajo.
Posadka Sojuza šteje do tri člane. Od leta 2011 do konca maja 2020 je Rusija s Sojuzom nekaj časa imela monopol nad prevažanjem posadk v orbito zaradi zaprtja ameriškega programa Space Shuttle.
Kaj je v Sojuzu?
Ladje družine Sojuz so sestavljene iz treh delov: pogonsko-instrumentalnega odseka, pristajalnega odseka in bivalnega odseka. Ob vzletu so kozmonavti v pristajalnem odseku, kjer je zelo tesno in se ne morejo obračati.
Bolj prostoren (še vedno govorimo o dimenzijah 3,4 x 2,2 metra) je bivalni odsek, kjer so nameščeni tudi tovori za MVP. Tukaj je tudi vesoljsko stranišče z rusko kratico ASU (»toaletno-sanitarna naprava«), za ravnanje s katerim morate usvojiti večstranska navodila (verjemite, uporaba ni tako preprosta).
Ladja se je vsa ta leta modernizirala, ampak predvsem pri sistemih za upravljanje, ne navzven. Takole izgleda ena od novejših modifikacij iz leta 2016 z nazivom Sojuz MS. Če se vam zdi, da je v njej hudičevo neudobno, se niste zmotili.
»Ko sem prvič prišel v Sojuzovo telovadnico, sem opazil, da moj ameriški kolega golta protibolečinske tablete. Vprašal sem ga, zakaj to potrebuje, in odgovoril mi je: 'Kmalu boš izvedel!' In res, med treniranjem so me začela močno boleti kolena. To je zelo neudobna ladja,« se je spominjal nizozemski astronavt André Kuipers iz Evropske vesoljske agencije.
Zakaj Rusija še vedno leti s Sojuzi?
Kljub neudobju (kozmonavti morajo sedeti v takšni pozi, da s koleni pritiskajo proti ušesom) Sojuz še danes obstaja poslednja trdnjava Roskosmosa na trgu komercialnih poletov. Teoretično bi ga lahko zamenjala udobnejša in prostornejša (do 6 ljudi na krovu) ladja nove generacije Federacija (pred enim letom so ji dali novo ime Orel), ki jo razvijajo že od leta 2009. Vendar »federacije« oziroma »orla« niti enkrat še niso spravili v orbito.
Celo če bi ruska vesoljska korporacija Roskosmos dobila takšno drugo vesoljsko ladjo s posadko, projektanti menijo, da se Sojuzu ne bi tako hitro odpovedali. Sojuz se je izkazal kot izredno zanesljiv in prav zanesljivost velja za njegovo največjo kvaliteto. Preživel je 150 uspešnih poletov. V dolgi zgodovini so imeli sojuzi samo dve dramatični epizodi: leta 1967 (smrt kozmonavta pri pristanku zaradi odpovedi sistema s padali) in leta 1971 (smrt kozmonavtov pri pristanku zaradi razpada hermetičnega ogrodja).
Priporočamo še:
Zakaj se je Sovjetska zveza odpovedala raketoplanu Buran, čeprav je bil boljši od ameriškega?
Zgodovina v slikah: Kako so konstruktor v zaporu, trije psi in postaven pilot osvojili vesolje