Pred osemnajstimi leti je Elon Musk obiskal Moskvo, da bi nabavil rakete in z njimi poslal miši na Mars. A posel je propadel, ker je ruska stran zahtevala astronomsko vsoto denarja. Musk se je domov vrnil »jezen in razočaran«, dva meseca kasneje pa je ustanovil podjetje SpaceX. Vse ostalo je … prihodnost. Ruska vesoljska agencija Roskosmos je takrat dvomila v Muskove načrte, češ da nikoli ne bodo uspeli.
Plovilo Crew Dragon na demonstracijski misiji pred priklopom na ISS, 31. marca 2020
A 20. marca 2020 je SpaceX na krovu plovila Crew Dragon v orbito poslal dva astronavta. To je bila prva tovrstna misija nekega zasebnega podjetja. Strokovnjaki tako v Rusiji kot drugje po svetu so se nato začeli glasno spraševati, kakšen odgovor bo na to ponudil Roskosmos.
No, od tega odgovora za zdaj ni bilo prav veliko in očitno so se s tem vsi sprijaznili.
Mnogi menijo, da SpaceX-ovo revolucijo poganjajo rakete za ponovno uporabo, ki pristajajo na platformi sredi oceana s sentimentalnim imenom Of Course I Still Love You (Seveda te še vedno ljubim). A prava revolucija se v resnici skriva v ceni ameriških raket, ki so po novem cenejše od ruskih.
Pristajalna ploščad Of Course I Still Love You, na kateri je po zaključeni misiji pristal Falon 9.
SpaceXIzstrelitve raket so v Rusiji začele pojenjati leta 2012 – istega leta, ko je SpaceX izstrelil svojega konkurenta ruskim raketam Proton – Falcon 9 Heavy. Zaradi možnosti ponovne uporabe Musk to pošast uporablja za vse mogoče naloge, med drugim za transportiranje vsakovrstnih tovorov, zaradi česar je raketa tudi tako stroškovno učinkovita.
»Če je še pred desetletjem Proton obvladoval 60 % trga, danes večino naročil pobere Falcon 9,« pravi Vitalij Jegorov, ustanovitelj projekta Open Space in zasebnega vesoljskega podjetja Dauria Aerospace, ki izdeluje satelite za Roskosmos.
Da bi nekako lahko tekmovali s Falconom, so morali pri Roscosmosu znižati cene za tuje naročnike – najprej s 100 milijonov ameriških dolarjev na 70 in nato na 65 milijonov.
Raketa Proton-M
RoskosmosKar se tiče človeških odprav na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), nad katerimi je imela Rusija še do nedavnega monopol, se ponavlja ista zgodba: nov, prostornejši Crew Dragon z zmožnostjo transportiranja tovora stane okoli 55 milijonov dolarjev po osebi, medtem ko prostor na ruskem Sojuzu stane okoli 90 milijonov dolarjev.
A to še ne pomeni, da bodo naenkrat vsi prenehali uporabljati sojuze, je prepričan znanstveni novinar Aleksander Berjozin, ki spomni na kratko obdobje, ko so ameriški space shuttli dostavljali posadke na ISS po višji ceni kot sojuzi. »Do 2011 so se vrstili poskusi, da bi izenačili število letov na space shuttlih in sojuzih. Enako se bo zgodilo, ko se bodo resnično začeli poleti s Crew Dragonom. Ponovno bodo mešane rusko-zahodne posadke,« meni Berjozin. A to velja samo za bližnjo prihodnost, usoda ISS pa ostaja nejasna.
Takoj po uspešni izstrelitvi plovila Crew Dragon so pri Roskosmosu poleg izmenjave šal in čestitk z Muskom tvitnili svoje kratkoročne načrte: »Že letos bomo testirali dve novi raketi, naslednje leto pa bomo nadaljevali naš lunarni program. Zanimivo bo!« V odgovor na našo prošnjo so pri ruski vesoljski agenciji pojasnili samo to, da bo pri vsaj eni od teh misij sodelovala raketa tipa Angara.
Angara je ena od Roskosmosovih glavnih projektov zadnjih desetletij. Zamišljena je bila kot zamenjava za leta 1967 zasnovane rakete Proton in sestoji v celoti iz ruskih komponent. V vesolje lahko ponese poljubno plovilo ali tovor in s tem odpira možnost človeške odprave na Luno leta 2024. Dela na Angari so se začela v devetdesetih, redni poleti pa se do danes še niso začeli.
Angara
Roskosmos»Angara-A5 ni niti popolnoma nova raketa. Enkrat je že letela, pred šestimi leti,« nam je povedal inženir Aleksander Šajenko, eden od razvijalcev raket Angara-A5 in KSLV. Rusija je do zdaj porabila več kot štiri milijarde dolarjev na razvoju Angare (po tečaju iz 2014), kar je desetkrat več od prvih verzij SpaceX-ovih raket Falcon 9 in Crew Dragon. Kljub tem stroškom glavni oblikovalec še vedno navaja pomanjkanje financiranja kot glavni razlog, da se projekt vleče že 27 let.
Nekoliko več optimizma vliva projekt vesoljskega plovila Federacija, lani preimenovanega v Orjol (Orel) po vztrajanju vodje Roskosmosa Dmitrija Rogozina. Orjol je v razvoju od leta 2009 in sodeč po tehničnih specifikacijah obeta več od Crew Dragona, kljub temu, da se testiranja niso še niti začela.
Ruski lunarni program pestijo podobni zastoji kot razvoj raket. »Bil sem osebno udeležen pri lunarnem programu. Leta 2011 smo namestili znanstvene inštrumente na plovilo Luna-25, ki bi moralo postati prvo rusko pristajalno plovilo na Luni (sovjetska Luna-24 je tam pristala leta 1976). Izstrelitev je bila načrtovana za leto 2013, a skoraj deset let zatem se razvoj plovila še vedno ni premaknil z mrtve točke. Vsaki dve leti se vse zamakne,« toži Šajenko. Aktualni rok je oktober 2021. Luna-25 in njena naslednica Luna-26 bosta verjetno kljub vsemu poleteli, a nato bodo potrebne nove tehnologije, ki pa so zaenkrat zavite v meglo.
Glavni krivec za vse to pa po mnenju Šajenka niso finance temveč organizacija: tehnične specifikacije se stalno revidira, vodstva se menjujejo in obstaja splošen občutek inertnosti in pomanjkanja razumevanja celo znotraj konstruktorskih birojev. Po pisanju časopisa RBC preživlja Državni raziskovalni in proizvodni vesoljski center Kruničeva (ki izdeluje rakete Proton in Angara) veliko krizo zaradi strmega padca naročil, zaradi česar krčijo proizvodnjo v Moskvi, prodajajo zemljišča nepremičninskim vlagateljem in selijo obrate v Omsk, 2.700 kilometrov stran od prestolnice.
Zasebni vesoljski sektor v Rusiji predstavlja manj kot 1 odstotek trga, ki ne kaže posebne dinamike, pravi Šajenko. V zadnjem desetletju so se odprla in zaprla mnoga podjetja, ki so se nato ponovno odprla pod malenkost drugačnim profilom, vendar na splošno ne izdelujejo težkih raket ampak satelite in drugo vesoljsko tehnologijo. »Niti v petih letih ne bo nikomur uspelo to, kar je SpaceX naredil v tako kratkem času. Tak scenarij si je v Rusiji nemogoče zamisliti,« je prepričan.
Mnogi zahodni strokovnjaki so prepričani, da pojav tako močnega tekmeca, kot je SpaceX, napoveduje težke čase za Roskosmos. »Kar se bo spremenilo, je to, da Rusija izgublja glavni vir dohodkov od vesoljske industrije,« piše The Verge. Vse to bi moralo vesoljsko agencijo spodbujati k razvoju lastnih projektov. A Roskosmos je drugačnega mnenja. V vsakem primeru pomanjkanja »motivacijskih« faktorjev v obliki Nase in SpaceX nikoli ni bilo.
»Dejstvo je, da je Roskosmos osredotočen na državna naročila, ki predstavljajo glavnino njegovega proračuna. Od izstrelitev tujih satelitov ne dobijo mnogo denarja, še manj pa od pošiljanja astronavtov v vesolje, zato bi bila izguba tega posla minimalna škoda,« pravi Šajenko. Če gledamo na splošno, izstrelitve predstavljajo okoli 10 % proračuna te državne korporacije.
Kljub očitnim težavam z novim razvojem je Rusija še vedno v vrhu vesoljskih držav, meni Jegorov. »Vse, kar se da storiti v vesolju, Rusija zmore, če se le dovolj potrudi. To je v glavnem po zaslugi sovjetske zapuščine in s tem ni nič narobe,« pravi. Poleg tega kozmonavtika ne pomeni samo človeških poletov. Dober primer še enega področja razvoja je vesoljski observatorij Spektr-RG, ki sestavlja zemljevid vesolja in bo še vsaj celo desetletje ostal eden od najboljših rentgenskih teleskopov na svetu. Potem je tu še ruski aparat DAN na krovu ameriškega roverja Curiosity, ki išče vodo na Marsu. Da ne omenjamo tega, da Boeingova raketa Atlas uporablja ruske raketne motorje RD-180, ki jih ameriško podjetje nikakor ne zmore nadomestiti.
Observatorij Spektr-RG
Nemški vesoljski center DLRKomercialni interesi nikoli niso bili v ospredju Roskosmosa, zaradi česar je v tem smislu precej neučinkovit in počasen. Agencija morda lahko tekmuje s SpaceX-om včerajšnjega dne in celo razvija rakete po »Muskovi metodi« (t. j. z uporabo gotovih delov drugih pogonskih raket), ko pa govorimo o sedanjosti, se ne more kosati npr. z nosilno kapaciteto, ki jo ima Falcon 9. »Ne vidim nobene skorajšnje spremembe v Roskosmosovi politiki, saj ni nobenih zunanjih faktorjev, ki bi jo utegnili spodbuditi.
Roskosmos na vesoljski trg gleda kot na malenkost, saj glavnina njegovih prihodkov prihaja od ruske države. Tudi če popolnoma izgubi trg, se ne bo nič spremenilo. Ti fantje bodo delali še naprej to, kar so zmeraj,« povzame Šajenko.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
