Že koncem prejšnjega stoletja so zahodni in ruski geologi našli kraterje v Barentsovem morju, ki so bili široki več sto metrov in globoki več deset metrov, piše portal mail.ru.
Leta 2017 so norveški znanstveniki predpostavili, da so se kraterji pojavili pred okoli 12.000 leti ob koncu zadnje ledene dobe. Ko so se ledeniki začeli umikati, se je zmrznjeni metan v zemlji začel topiti in dvigati, pri čemer je ustvaril velike podvodne hribe. Pod pritiskom metana so ti hribi nato eksplodirali.
Izvor metana je bil tisti, ki je do danes predstavljal neznanko. V novi raziskavi pa je odprava Arktičnega inštituta na Norveškem uporabila tridimenzionalne seizmične podatke visoke ločljivosti, da bi z njihovo pomočjo ugotovili, kakšni procesi se odvijajo pod zemljo. Raziskava je pokazala, da se kraterji nahajajo v območju prelomov, ki so se pojavili pred več kot 250 milijoni let.
Sistem prelomov je vplival na velikost in obliko kraterjev, metan pa se dviga na površino skozi razpoke v stenah, pravijo znanstveniki. Ker je območje nestabilnosti pod kraterji zelo staro, bi se lahko hribi na dnu začeli tvoriti bistveno prej, kot se je predvidevalo do zdaj. Raziskovalce zdaj zanima, kakšni podobni procesi bi se lahko ponovili v drugih nestabilnih področjih, kjer se umika led zaradi globalnega segrevanja.
Preberite še:
Pravih ruskih zim ne bo več: Globalno segrevanje v Rusiji je izrazitejše kot drugod po svetu