Je katastrofo v Norilsku povzročilo taljenje trajno zamrznjenih tal?

Norilsk Nickel Press Service/Global Look Press
Vzrok nedavnega razlitja dizelskega goriva v Norilsku bi lahko bilo posedanje tal, povzročeno zaradi taljenja permafrosta. Rusija bo po več desetletjih ponovno vzpostavila sistem monitoringa arktičnih tal.

Strokovnjaki z Ministrstva za razvoj Daljnega vzhoda in Arktike nameravajo ponovno vzpostaviti sistem monitoringa stanja permafrosta (t. i. večnega ledu) v ruski Arktiki, s katerim želijo natančneje spremljati njegovo degradacijo in na ta način olajšati prihodnje prognoze, je novinarjem povedal minister Aleksander Kozlov.

Gradnja novih in stanje obstoječih zgradb na skrajnem ruskem severu je v veliki meri odvisno od permafrosta. Nedavnemu izlivu dizelskega goriva v Norilsku bi lahko botrovalo prav taljenje trajno zamrznjenih tal in posledično posedanje tal pod rezervoarjem.

Vidna erozija tal zaradi taljenja permafrosta

»V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sovjetski sistem opazovanja tal kolapsiral /.../ Tega sistema nismo obnovili. Zdaj želimo z uporabo sodobnih tehnologij vzpostaviti nov sistem, da bomo lahko opazovali stanje zamrznjene prsti,« je povedal minister in dodal, da bo osnutek projekta končan še letos.
V sovjetskih časih so posebne komisije zbirale podatke in na njihovi podlagi nato dajale priporočila za gradnjo in uporabo infrastrukture v arktičnih območjih. To delo se je z razpadom nekdanje države prekinilo. Ponovna vzpostavitev sistema monitoringa bi bila po ministrovih besedah bolj smiselna in cenejša od spopadanja s posledicami podnebnih sprememb.

Geološki strokovnjaki omenjenega ministrstva so že začeli preučevati permafrost. Najprej želijo zbrati informacije o arktični prsti. Nato bodo določili lokacije za postavitev nadzorne opreme in na koncu bodo predlagali metode, kako uporabiti podatke o stanju permafrosta ter kako se odzvati na spreminjajoče se pogoje.

Pri taljenju permafrosta se mikrobom na površini izpostavlja nekoč zamrznjen biološki material, zaradi česar se sproščajo dodatne količine toplogrednih plinov, predvsem metana.

»Zakaj to potrebujemo? Strokovnjaki pravijo, da naše vsakoletne izgube zaradi taljenja permafrosta znašala med 50 in 150 milijardami rubljev (638 milijonov – 1,9 milijarde EUR). To so okvirne ocene, naša naloga pa je, da napravimo natančne izračune,« je dodal minister.

Prvi namestnik predsednika osrednjega sveta Vseruskega naravovarstvenega društva Elmurod Rasulmuhamedov je nedavno razlitje goriva v Norilsku označil za največjo okoljsko katastrofo desetletja, ki je primerljiva samo še z izlivom nafte v Mehiškem zalivu.

Satelitski posnetek posledic razlitja v okolici Norilska

Pri razlitju je v okolje ušlo 21.000 kubičnih metrov goriva, ki je onesnažilo 350 kvadratnih kilometrov območja. Predviden čas saniranja prizadetih območij je pet do deset let, stroške pa bo moralo pokriti podjetje Nornikelj (Norilski nikelj). Predsednik Putin je ob nesreči razglasil izredne razmere in za nastalo situacijo okrivil prepočasen odziv lokalnih oblasti, rusko državno tožilstvo pa je odredilo varnostno preverjanje vseh nevarnih instalacij, zgrajenih na območju permafrosta v ruski Arktiki. S stopnjevanjem podnebnih sprememb bi se lahko podobne nesreče v prihodnosti še večkrat ponovile.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke