Je katastrofo v Norilsku povzročilo taljenje trajno zamrznjenih tal?

Strokovnjaki z Ministrstva za razvoj Daljnega vzhoda in Arktike nameravajo ponovno vzpostaviti sistem monitoringa stanja permafrosta (t. i. večnega ledu) v ruski Arktiki, s katerim želijo natančneje spremljati njegovo degradacijo in na ta način olajšati prihodnje prognoze, je novinarjem povedal minister Aleksander Kozlov.

Gradnja novih in stanje obstoječih zgradb na skrajnem ruskem severu je v veliki meri odvisno od permafrosta. Nedavnemu izlivu dizelskega goriva v Norilsku bi lahko botrovalo prav taljenje trajno zamrznjenih tal in posledično posedanje tal pod rezervoarjem.

»V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sovjetski sistem opazovanja tal kolapsiral /.../ Tega sistema nismo obnovili. Zdaj želimo z uporabo sodobnih tehnologij vzpostaviti nov sistem, da bomo lahko opazovali stanje zamrznjene prsti,« je povedal minister in dodal, da bo osnutek projekta končan še letos.
V sovjetskih časih so posebne komisije zbirale podatke in na njihovi podlagi nato dajale priporočila za gradnjo in uporabo infrastrukture v arktičnih območjih. To delo se je z razpadom nekdanje države prekinilo. Ponovna vzpostavitev sistema monitoringa bi bila po ministrovih besedah bolj smiselna in cenejša od spopadanja s posledicami podnebnih sprememb.

Geološki strokovnjaki omenjenega ministrstva so že začeli preučevati permafrost. Najprej želijo zbrati informacije o arktični prsti. Nato bodo določili lokacije za postavitev nadzorne opreme in na koncu bodo predlagali metode, kako uporabiti podatke o stanju permafrosta ter kako se odzvati na spreminjajoče se pogoje.

»Zakaj to potrebujemo? Strokovnjaki pravijo, da naše vsakoletne izgube zaradi taljenja permafrosta znašala med 50 in 150 milijardami rubljev (638 milijonov – 1,9 milijarde EUR). To so okvirne ocene, naša naloga pa je, da napravimo natančne izračune,« je dodal minister.

Prvi namestnik predsednika osrednjega sveta Vseruskega naravovarstvenega društva Elmurod Rasulmuhamedov je nedavno razlitje goriva v Norilsku označil za največjo okoljsko katastrofo desetletja, ki je primerljiva samo še z izlivom nafte v Mehiškem zalivu.

Pri razlitju je v okolje ušlo 21.000 kubičnih metrov goriva, ki je onesnažilo 350 kvadratnih kilometrov območja. Predviden čas saniranja prizadetih območij je pet do deset let, stroške pa bo moralo pokriti podjetje Nornikelj (Norilski nikelj). Predsednik Putin je ob nesreči razglasil izredne razmere in za nastalo situacijo okrivil prepočasen odziv lokalnih oblasti, rusko državno tožilstvo pa je odredilo varnostno preverjanje vseh nevarnih instalacij, zgrajenih na območju permafrosta v ruski Arktiki. S stopnjevanjem podnebnih sprememb bi se lahko podobne nesreče v prihodnosti še večkrat ponovile.