Raziskovalec pod vodo
Roskosmos / Global Look Press
V začetku maja je ruski robot kot prvi v zgodovini dosegel dno svetovnega oceana, najglobljo točko Marianskega jarka v Tihem oceanu. Stroj se imenuje »avtonomna podvodna naprava brez posadke (proizvajalci podvodnih robotov niso ravno mojstri marketinga) Vitjaz-D«.
»Ruski robot se je spustil na globino 10.028 metrov. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da je pred njim na dno Marianskega jarka svoje raziskovalne naprave poslalo že več držav (med drugim Japonska in ZDA), vendar nobena med njimi ni imela funkcij umetne inteligence in pri nobeni ni šlo za povsem avtonomne robote,« je za Russia Beyond povedal profesor z Akademije vojaških znanosti Vadim Kozjulin.
Po njegovih besedah so v preteklosti vsak meter potapljanja nadzirali podmorničarji države proizvajalke, medtem ko so v ruskem primeru napravi samo sledili in zadrževali dih, tako kot ob spremljanju prvega poleta človeka v vesolje.
Namestnik ruskega premierja Jurij Borisov je dogodek že označil za izreden dosežek ruske obrambne industrije in znanosti ter poudaril, da »bo na realizaciji prav takih projektov zrasla nova znanstveno-konstruktorska elita obrambnega industrijskega kompleksa«.
Strokovnjak je poudaril, da je Vitjaz-D potreben za raziskovanje podvodne police in se bo v prihodnje uporabljal pri razvijanju podvodnih naftnih in plinskih nahajališč za potrebe ruskih in tujih družb. Pričakuje, da bodo razvijalci razkrili datum prihoda komercialnega modela na trg do konca tega leta.
Reševalec na vodi
Ruski inženirji so ustvarili prvo avtonomno iskalno-reševalno napravo z umetno inteligenco, ki lahko samostojno išče utapljajoče se ljudi po ladijskih nesrečah in se preoblikuje v reševalni čoln.
Projekt nosi ime Aurora in je že v aktivni rabi v reševalskih vrstah oddelkov ruskega ministrstva za izredne razmere na Belem morju (Severno ledeno morje).
Razvijalci iz podjetja RADAR MMS pravijo, da njihova avtonomna naprava išče utapljajoče se ljudi s svojim »tehnološkim vidom«: v umetno inteligenco naprave naložijo posebne nevrone in podatke, ki stroju omogočajo, da razločuje med ljudmi in ostanki ladij v vodi.
»Kako Avrora odkrije človeka med ostanki, se odpravi k njemu in se razpre v reševalni čoln, v katerem lahko človek pričaka reševalno ekipo. Na čolnu je senzor, ki pošilja SOS signal na desetine kilometrov naokrog in sporoča koordinator,« je za Russia Beyond pojasnil kandidat tehničnih znanosti in izvršni direktor družbe RADAR MMS Ivan Ancev.
Napravo se odvrže na kraj nesreče iz manjšega brezpilotnega helikopterja, ki je narejen za vzletanj in pristajanje na poljubnih neopremljenih površinah v mestu ali na morju. Tudi sam brezpilotni helikopter je produkt družbe RADAR MMS, zmore pa odkriti objekt (od potapljajoče se ladje do naftnega nahajališča) v pogojih dežja in megle po zaslugi najsodobnejše radarske opreme.