Najhitrejši sovjetski podvodni torpedo bo dobil zamenjavo. Kakšno?

V začetku 60. let prejšnjega stoletja se je v vrstah sovjetske vojne mornarice pojavilo najhitrejše podvodno orožje svojega časa – torpedo Škval (v prevodu »Sunek«).

Kljub vsem kvalitetam tehnološki razvoj teče naprej in sedaj se pripravlja nova zamenjava, kompleks Fultjar (v prevodu »Puščica«).

Nepremagljivi Škval

Škval ("Sunek"), sovjetski kompleks s hitro podvodno raketo

Vitaly V. Kuzmin

Ko nosilka podvodne rakete Škval (ladja ali izstrelitvena enota ob obali) odkrije objekt pod ali nad vodo, obdela podatke o njegovi hitrosti, oddaljenosti in smeri gibanja, nakar prejete informacije posreduje avtopilotu torpeda.

»Vredno je izpostaviti, da za razliko od sodobnega orožja Škval nima konice za avtonomno vodenje proti cilju. Torpedo samo izvrši algoritem avtopilota in leti proti zadani točki, kot ji jo določi računalnik. Zaradi tega nanj ne vplivajo niti sodobna sredstva za radioelektronsko bojevanje, ki sicer 'izklopijo' ali 'oslepijo' rakete in jih speljejo proč s poti, da ne gredo več proti cilju,« je za Russia Beyond povedal glavni urednik revije Arsenal Otečestva (»Arzenal Domovine«) Viktor Murahovski.

Po njegovih besedah je torpedo nastal na takrat novih fizikalnih načelih. »To je bila prva visokohitrostna podvodna raketa na svetu, ki je izkoriščala kavitacijo. Bistvo delovanja je naslednje: Ko se torpedo premika, se okoli ogrodja oblikuje parno-plinski mehurček in tako raketa z reaktivnim motorjem doseže hitrost 100 metrov na sekundo celo pod pritiskom vode,« je pojasnil strokovnjak.

Ob tem je poudaril, da je torpedo Škval v sovjetskih časih veljal za eno od orodij jedrskega odvračanja, saj je lahko v eni od različic nosil tudi 150-kilogramsko jedrsko konico.

»Konec 20. stoletja so začeli škvale umikati s podmornic, da bi zmanjšali napetosti v mednarodnih odnosih. Zaradi taktičnih in tehničnih lastnosti izstrelka ga je mogoče prenesti v kategorijo taktičnega jedrskega orožja in državno vodstvo se je odločilo, da se jih umakne s podmornic,« je še izpostavil Murahovski.

Zamenjava za Škval = Futljar

Univerzalni globokovodni avtonomno torpedo Fizik-2 oziroma Futljar na mednarodnem mornariškem salonu v Sankt Peterburgu

Vladimir Galjperin/Sputnik

Sedaj kot zamenjava za Škval prihaja torpedni kompleks Futljar. Tovrstni torpedi bodo šli v bojna testiranja že v letošnjem letu 2020.

Navzven novi torpedo izgleda kot sedemmetrska zelena cel s sploščenim nosom (podobno kot pri sploščenem bombniku Su-34, ki je dobil vzdevek »racman«), medtem ko ima repni del »plavuti« za manevriranje v gostoti vode.

Po zaslugi izjave iz vojske je znano, da lahko Futljar uniči sovražne ladje in podmornice na razdalji 60 kilometrov. Pri tem bodo torpedi drveli proti cilju skozi gostoto vode s hitrostjo 65 vozlov (praktično 120 km/h). Hitrostni kazalniki so sicer pri Futljarju nižji kot pri Škvalu, a je nova raketa po drugi strani tišja, s čimer se zmanjšajo možnosti, da bi jo sovražnik zasačil in sestrelil z nasprotno raketo.  

Analitik je pojasnil, da bodo torpedi Futljar nameščeni na podmornice projekta 955 tipa Borej in projekt 885 tipa Jasen. Vsaka med temi podmornicami ima torpedni odsek s 40 oziroma 30 »raketami«. Tako bo vsaka podmornica nove generacije dobila od 30 do 40 torpedov razreda Futljar.

Pa še nekaj o najnovejši ruski pomorski tehnologiji s "civilnega" področja:

Najnovejša morska robota Ruske federacije

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.