Najbolj znani meteoriti, ki so padli na ruska mesta

Legion Media
Rusija je v svojem življenju videla že veliko meteoritov, vendar je (k sreči) le majhno število nebesnih teles dejansko pristalo v bližini naseljenih območij.

Meteoriti padejo na Zemljo precej pogosto, vendar jih površino doseže le približno 500 na leto. Nekateri od teh vesoljskih kamnov si celo izberejo slavnostni prihod in pristanejo v bližini velikih mest pred očmi na tisoče prič. Za vas smo izbrali pet najbolj zanimivih.

1. Krater Pučež-Katunki

V Rusiji je ostalo veliko število kraterjev, ki so jih ustvarili meteoriti, in nekateri od njih vzbujajo precejšnjo radovednost. Največji med njimi je krater Popigaj, ki se nahaja v republiki Saha v Sibiriji, daleč stran od vseh naselij. Vendar pa je največji krater v naseljenem območju ali v bližini njega krater Pučež-Katunki, ki v državi zavzema drugo mesto po velikosti. V premeru se razteza do 80 km (manjši od Popigaja za 20 km). Obsega več območij Nižegorodske regije, in leži 400 km severovzhodno od Moskve in približno 80 km od regionalnega središča. Krater so odkrili leta 1965. Raziskovalci so najprej mislili, da so naleteli na neaktivno kaldero, vendar je analiza kamnine pokazala, da gre v resnici za velikanski krater.

Sodeč po velikosti kraterja je moral biti meteorit v premeru večji od kilometra, in bi lahko dvignil oblak prahu v zrak - v takšni meri, da bi lahko prinesel "meteoridno (impaktno) zimo" in množično izumrtje. Prav to je znanstvenike prisililo, da ponovno konceptualizirajo hipotezo o množičnem izumrtju, natančneje - njen točni datum. Domnevali so, da je krater Pučež-Katunki nastal pred 167 milijoni let, vendar takrat ni prišlo do množičnega izumrtja. Leta 2019 je skupina ruskih in evropskih znanstvenikov objavila raziskavo, v kateri so trdili, da je bila "zaradi svoje relativno velike velikosti krater Pučež-Katunki glavni kandidat za preučevanje razmerja med vplivi nadzvočne hitrosti na dogodke množičnega izumrtja". Vzorci kamnin so razkrili, da je bil krater veliko starejši in se je dejansko pojavil pred 192–196 milijoni let, ravno v času množičnega izumrtja. Mimogrede, vzorci kamnin, odvzeti iz kraterja, so raztaljena kamnina, kar pomeni, da se lahko v njih skrivajo tudi nahajališča diamantov.

2. Meteorit Carev

To nebesno telo je padlo na Zemljo v bližino vasi Carev v Volgograjski regiji (900 km jugovzhodno od Moskve) ponoči 6. decembra 1922. Koščkov meteorita takrat niso našli, vendar pa so ostale podobe zaradi številnih očividcev. Direktor planetarnega centra v Volgogradu Vladimir Frolov je razkril, da je "ena od (prič) trdila, da je videla ognjeno kroglo tik pred naseljem, čemur je sledila glasna eksplozija. Stresla so se tla, potem pa se je stemnilo". Ena od prebivalk vasi je bila takrat stara 10 let, in spomnila se je, da je videla, kako "po nebu leti zmaj - kot ogromna kača z ognjenim repom. Časnik "Kommunist" je celo zapisal, da je bil meteorit v celoti sestavljen iz zlata!

Leta 1923 so raziskovalci skušali iskati tisto, kar je ostalo od vesoljskega kamna, pri čemer je Akademija znanosti celo obljubljala nagrado, vendar nemirni časi, v katerih je bila takrat država, niso dovolili pozornosti meteoritu še desetletja - vse do leta 1979, ko je lokalni električar Boris Nikiforov sprožil temeljito preiskavo. Bil je prvi, ki se je zanimal za nenavadne rjaste kamne, ki so jih našli vaščani. Nikoforov je pisal odboru za meteorje na Akademijo, ki pa ga ni vzela resno. Vendar pa so neverjetni rezultati njegovega iskanja presegli vsa pričakovanja: postopoma so odkrili več kot 1,5 tone šrapnela hondritnega meteorita - večinoma na osnovi silikatov.

3. Meteorit Kajnas

Na ozemlju Tatarstana (950 km vzhodno od Moskve) je bilo najdenih pet meteoritov, največji pa je padel blizu vasi Kajnsaz v Musljumovskem okrožju, podnevi, 13. septembra 1937, ob 15.15. Videli so ga kolektivni kmetje. Meteorit se je pred udarcem razbil in "kos, ki je tehtal 54 kg, je skoraj ubil kmetico Mavljudo Badrijevo. Udarni val je bil tako močan, da je Bardrijevo, ki je stala štiri metre od mesta udarca, vrglo po tleh in je utrpela pretres možganov," je zapisal časopis "Izvestija" približno 45 dni po dogodku.

Kos, ki se je priletel v bližini Badrijeve, sploh ni bil največji - ta čast je pripadla kosu, ki je tehtal 102,5 kg. Skupna masa vseh odkritih šrapnelov je znašala 210 kg. Vsi so bili v kvadratni in piramidni obliki, z delno stopljeno snovjo v notranjosti.

4. Meteorit Sterlitamak

Kraj padca meteorita Sterlitamak, 1990.

Ta velik bolid je padel na ozemlje Baškortostana, blizu mesta Sterlitamak (1.200 km jugovzhodno od Moskve) 17. maja 1990 ob 23.20. Na srečo ni bilo nobenih žrtev in večje škode. Vesoljski kamen je tudi tokrat pristal sredi polja. Časopis "Uralski delavec" je mesec dni pozneje zapisal: "Let je spremljal hrup, tla so se tresla pod nogami. Očividci so povedali, da se je v trenutku trčenja zdelo, kot da je vse v bližnji okolici nenadoma skočilo v zrak, in nato padlo nazaj na tla. "

1990. Znanstvenik si ogleduje kos meteorita Sterlitamak.

Takoj so sprožili iskanje kamna, in naslednje jutro so odkrili krater s premerom 10 metrov in globino pet metrov. Meteorit je bil sestavljen iz kovin. Prva dva drobca sta tehtala 3 in 6,6 kg. Nadaljnje iskanje z bagerjem je odkrilo težje kose, najtežjega pa so odkrili šele leto pozneje, tehtal je 315 kg. Znanstveniki trdijo, da je na kraju trčenja ostalo skritih še več težjih kosov. Vendar je bilo iskanje odtlej ustavljeno in krater je zdaj napolnjen z vodo.

5. Vitimski bolid

Risba Vadima Černobrova. Tako naj bi izgledal padec Vitimskega meteorita.

Vitimski meteorit je trčil v Zemljo v bližini mesta Bodajbo ter vasi Mama in Vitimskij v Irkutski regiji (4.200 km vzhodno od Moskve). V noči na 25. september 2002 je bolid eksplodiral na nebu in usul se je dež šrapnelov. "Postalo je svetlo, kot da bi bil dan, v zraku je prišlo do močne eksplozije, udarni valovi pa so zaobjeli ogromno območje," je dogodek opisal direktor vesoljskega observatorija Sergej Jazev. Ni pretiraval: nastali šrapnel je bil tako močan, da je požgal 60 kvadratnih kilometrov gozda, z udarnim valom, ki ga je bilo čutiti v polmeru 50 km. Le enkrat v zgodovini so bili učinki meteorita močnejši, to se je zgodilo v Tunguški katastrofi leta 1908, vendar po čudežu precej daleč od naseljenega območja. Namesto tega je bilo uničenih 2000 kvadratnih kilometrov gozda!

Satelit ameriških zračnih sil je opazil bolid, vendar ga je izgubil približno 30 km nad ruskim ozračjem. Tako kot Tunguški meteor, se je tudi tokrat na srečo kamen izognil naseljenemu območju. Posledice bi bile namreč tragične. Vsak kos šrapnela je tehtal nekaj sto kilogramov. Skupna teža meteorita pred vstopom v ozračje je bila ocenjena na 160 ton.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke