Glavna avtomatska puška ruske vojske AKM je bila razvita za naboje kalibra 7,62x39 mm, ki z razdalje 100 metrov prebijejo opečnato steno. A v začetku sedemdesetih let se je takratno vojaško vodstvo odločilo odpovedati temu kalibru v korist manj močnemu 5,45x39 mm. Zakaj?
»Najprej je zasnovo malega kalibra visoke hitrosti v Rusiji raziskoval znani orožarski inženir Vladimir Fjodorov, ki je razvil t. i. Avtomat Fjodorova, za katerega mnogi menijo, da je prva jurišna puška v zgodovini. Osebno menim, da je bila prva prava bojna puška na sploh, ne pa ravno jurišna puška, kot jo poznamo danes,« je za naš portal povedal strokovnjak iz ruske obrambne industrije, inštruktor streljanja in orožar Vladimir Onokoj.
Kot poudarja Onokoj, je pri avtomatu Fjodorova glavno posebnost njegov kaliber 6,5 mm. V tem smislu je bil Fjodorov 50 let pred svojim časom. A druga svetovna vojna je na žalost ubila njegov projekt.
»Ruski orožarski inženirji so se za idejo koncepta majhnega kalibra in visoke hitrosti naslednjič navdušili šele v šestdesetih letih. Zgledovali so se po ameriškem standardu 5,56x45 in sledili istemu razvojnemu konceptu ter začeli razvijati naboj, ki povzroča manjši odsun, je lažji in ga je tako tudi lažje prenašati naokoli. Poleg tega ima boljše balistične lastnosti, s čimer streljanje na daljše in srednje razdalje postane lažje. Nov naboj je bil tudi bolj učinkovit pri prebijanju protibalistične osebne zaščite zaradi svoje višje hitrosti,« je dodal Onokoj.
Projekt je bil uspešen in leta 1974 je bila v sovjetsko vojsko uvedena nova puška pod začetnim nazivom A-3, ki je kasneje dobila ime AK-74 (6P20).
Razlogi za zamenjavo naboja so bili naslednji: AKM v kalibru 7,62x39 mm je bil močan, vendar je bil raztros nabojev pri streljanju precej velik, prav tako pa odsun. Potrebno je bilo bolj natančno orožje. Poleg tega je bil učinkovit domet nezadosten (razdalja, na kateri strelec garantirano uniči nasprotnika, je znašala vsega 200-250 metrov). Kaliber 5,45x39 mm je ta domet podaljšal za 100 metrov. Nujno je bilo treba tudi zmanjšati maso avtomata in njegovega bojnega kompleta (nov naboj in avtomat AK-74M sta skupaj postala toliko lažja v primerjavi s predhodnikom, da je vojak s sabo lahko nosil polne štiri nabojnike več).
»Pri razvoju novega naboja so konstruktorji upoštevali izkušnje Američanov v Vietnamu. Američani so uporabljali podoben naboj kalibra 5,56x39 mm proti nasprotniku z AK-ji na daljših razdaljah. Naši orožarji so te izkušnje upoštevali pri razvoju novega orožja,« je za Russia Beyond povedal pripadnik ruskih varnostnih struktur, ki je želel ostati anonimen.
Kljub vsemu pa so samo Sovjeti prešli na nov naboj. Druge države, katerih vojske so uporabljale AKM, so še naprej uporabljale kaliber 7,62x39 mm. Med njimi so bile Indija, Pakistan, države Varšavskega sporazuma, afriške države, delno Kitajska in mnoge druge.
»Če imamo operacijo na Bližnjem vzhodu, s sabo vzamemo AK v kalibru 7,62x39 mm. To je praktično, ker lahko pobiraš naboje likvidiranih nasprotnikov, ki so prav tega kalibra. Če operacija poteka doma, znotraj Rusije, bomo najverjetneje izbrali AK s kalibrom 5,45x39 mm,« je dodal pripadnik.
Vsak naboj ima svoje objektivne prednosti in slabosti. Na primer masa naboja 7,62х39 znaša 16,2 grama, naboja 5,45 pa 10,3 grama. Za primerjavo: masa 240 nabojev (bojni komplet osmih nabojnikov) 5,45 je tako za 1,4 kilograma lažji od enake količine nabojev 7,62.
Dolžina poleta naboja se je pri kalibru 5,45 ob ohranjanju ubojnih lastnosti podaljšala za 100 metrov, hkrati pa se je zmanjšal odsun.
Prebojne lastnosti naboja 5,45 so sicer manjše kot pri 7,62, s tem da je pri 5,45 tudi možnost odboja (rikošeja) bistveno višja
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
