Zakaj se Ruske železnice ne bojijo snežnih viharjev in zametov?

Znanost in tehnologija
ANNA SOROKINA
Celo v najbolj surovih vremenskih pogojih tako potniški kot tovorni vlaki v Rusiji ne obstanejo. Kako to, da zameti in obilno sneženje ruskim železnicam ne more do živega?

Nenadno sneženje lahko v Rusiji popolnoma ohromi cestni promet. Ceste prekrijejo zameti, vozila izginjajo pod snežno odejo, avtobusi pa obstanejo v nepregledni beli megli. Kar se tiče pa vlakov – ti z redkimi izjemami po vsej Rusiji vozijo neprekinjeno naprej, in to kljub snežnim viharjem. Za razliko od evropskih ali ameriških držav, kjer vlaki lahko pozimi obtičijo, so ti v Rusiji pozimi najzanesljivejše prevozno sredstvo. Razlagamo, zakaj.

Strogi snežni predpisi

V mnogih ruskih regijah so mrzle zime z obilnimi snežnimi padavinami prej pravilo kot izjema, zato za železnice obstajajo strogi predpisi o čiščenju snega in ledu s tirov. Ruske železnice imajo lastne meteorološke postaje, ki vsak večer napovejo vreme za naslednji dan. V kolikor so napovedi slabe in se pričakujejo snežni viharji ali žled, morajo vzdrževalci prog in glavni prometniki na postajah pravočasno organizirati dodatno osebje za čiščenje proge in upravljanje s snežnimi plugi. Rdeči vremenski alarmi morajo biti napovedani vsaj dve uri vnaprej.

Predpisi kot »nevarno« opredeljujejo že situacijo, ko na tire zapade pet centimetrov snega v 24 urah, ali po triurnem snežnem neurju z vetrovi, hitrosti 10 metrov na sekundo.

Na Uralu, v Sibiriji, Daljnem vzhodu in posameznih odsekih Severne in Oktobrske železnice zmeraj pričakujejo, da bo zima prišla pred in trajala dlje. Dodatno obstaja kategorija regij s spremenljivo intenzivnostjo sneženja in viharjev, od srednje (do 10 cm snega naenkrat) do močne (do 25 cm). Skladno z regulativi velja Zahodnosibirska železnica za najbolj »snežno«, sledijo ji Južnouralska, Krasnojarska in Sahalinska železnica, medtem ko je Transbajkalska »najmanj dovzetna za snežne zamete«. Moskovska, Privolška in Severnokavkaška železnica so nekje vmes.

Drevesa in ograje

Eden od osnovnih načinov zmanjševanja možnosti za tvorjenje zametov na progah je pogozdovanje, tam, kjer drevesa ne rastejo, pa postavljajo posebne ograje iz lesa ali armiranega betona. Gostota nasadov je odvisna od potreb – enojni pas dreves je na primer dovolj za progo, podvrženo lažjim zametom, medtem ko določeni odseki prog z visoko verjetnostno zametov potrebujejo več pasov, da zadržijo sneg. Ograje morajo biti v dobrem stanju in nameščene v zadostni količini še pred oktobrom. Stanje teh posebnih struktur neprestano preverjajo posebne terenske ekipe.

Plužni vlaki

Železniško osebje je odgovorno za nadzor nad stotinami kretnic in prav njih po sneženju očistijo najprej. Pluženje se mora začeti takoj, čim zapade določena količina snega. Pri tem se uporabljajo posebne plužne naprave, včasih pa morajo vzdrževalci uporabiti kar dobro staro lopato in »kidati« na roke.

Za pluženje prog so v pogonu posebni plužni vlaki, ki potujejo s hitrostjo 5-10 km/h, odvisno od količine snega.

Po koncu intenzivnega sneženja morajo biti postaje skupaj s pripadajočo progo sčiščene v roku treh dni. Postajno osebje mora zagotoviti tudi varne prehode za potnike, očiščene ledu, da ljudem ne drsi.

Po koncu zimske sezone mora vsa oprema na tehnični pregled in servis, da je nared do oktobra za naslednjo sezono. V južnih ruskih regijah je ta rok možno prestaviti vse do novembra, saj zima tja pride kasneje.

Kljub vsemu pa lahko zelo nizke temperature vplivajo na vozni red. Na primer, ko temperature padejo na -40 stopinj Celzija, strojevodjem svetujejo zmanjšati hitrost do največ 60 km/h, zaradi česar lahko pride do zamud.