Znanstveniki so izvedli študijo o problemu diagnosticiranja COVID-19 v Rusiji in preučevali potek bolezni pri dveh skupinah bolnikov. V vzorec je bilo vključenih 3,5 tisoč bolnikov. Polovica jih je z laboratorijskim testom potrdila prisotnost virusa, ostali pa so bili negativni. Pri tem pa so vsi imeli specifične simptome, stanje njihovih pljuč pa je nakazovalo na COVID-19.
Kot je pojasnil Daniil Munblit, profesor na Oddelku za pediatrijo in otroške nalezljive bolezni Sečenovske univerze, ni bilo bistvenih razlik med simptomi bolnikov, katerih diagnoza je temeljila na rezultatih PCR testa v primerjavi s tistimi, ki so jih diagnosticirali na podlagi klinične slike.
Strokovnjak je poudaril, da v večini držav statistika o koronavirusu ne upošteva ljudi, pri katerih COVID-19 ni laboratorijsko potrjen. "Predvidevamo lahko, da je število ljudi, ki so ozdraveli ali umrli zaradi COVID-19, bistveno večje," je dejal Mublit.
Po mnenju Andreja Prodeusa, raziskovalca na Baltski zvezni univerzi Immanuela Kanta, ni dovolj, da se osredotočimo samo na PCR teste. Ocena klinične slike je veliko pomembnejša. "Če je (test) negativen, še ne pomeni, da virusa ni v telesu," je dejal.
Pred časom je glavni pulmolog ruskega ministrstva za zdravje Sergej Avdejev dejal, da 30-40 odstotkov testov na koronavirus pokaže nepravilen rezultat. Poudaril je, da so napake povezane z nekakovostno odvzetimi vzorci in ne s kakovostjo testov. Pojasnil je, da se verjetnost napačne analize pri PCR diagnostiki za koronavirus povečuje zaradi dejstva, da so bolniki sprejeti v bolnišnico v poznejših fazah razvoja bolezni.