Trije najuspešnejši ruski orožarski posli 21. stoletja

Predstavljamo tri orožarske posle zadnjih 20 let, ki so v rusko državno blagajno prinesli na milijarde dolarjev.

Suhoji za Kitajsko

Rusija je Kitajski dobavila pošiljko najnovejših lovskih letal 4++ generacije Su-35. Pogodbo so dokončno realizirali leta 2015.

Po navedbah Zvezne agencije za vojaško-tehnično sodelovanje (FSMTC) je Rusija za dobavo 24 lovcev Kitajcem zaslužila okoli 2,5 milijarde ameriških dolarjev. Pogodba je vključevala tudi vso potrebno oskrbovalno opremo kot tudi rezervne motorje in dele za letala.

»Kitajska je postala prva tuja partnerica Rusije, ki je prejela te večnamenske lovce. Peking se je odločil, da od Moskve nabavi bojno opremo kljub ameriškim grožnjam s sankcijami, ki so bile nato proti njim tudi uvedene sredi leta 2015. Restriktivni ukrepi so bili uvedeni kot del sankcijskega zakona CAATSA, usmerjenega v omejevanje ruske orožarske trgovine,« pravi Viktor Murahovski, glavni urednik časopisa Arsenal otečestva.

Posamezen Su-35 tehta 19 ton in lahko leti na 20.000 metrih višine. Njegova najvišja hitrost je 2.500 km/h, posadko pa tvori le en pilot.

Lovec premore tudi spodobno oborožitev – osem ton bojnega tovora (sodobne vodene rakete in nevodene bombe, ki se jih da namestiti na 12 zunanjih nosilcev) in 30-milimetrski zračni top.

Letalonosilka za Indijo

Letalonosilka, ki je medtem že postala sestavni del indijske mornarice, naj bi stala 2,35 milijarde ameriških dolarjev
INS Vikramaditya (ali Admiral Gorškov, kakor se je imenovala nekoč) je posodobljena sovjetska letalonosilka razreda Kijev. Iz uporabe je bila potegnjena leta 1987, leta 2004 pa prodana Indiji ter postala glavna ladja indijske vojne mornarice.

Ladja ima enormen izpodriv 45.500 ton. V dolžino meri 283,5 metra, v širino pa 61 metrov. Poganja jo šest turbo in šest dizelskih alternatorjev, njena najvišja hitrost pa je 30+ vozlov, kar je nekje 56 km/h.

Vikramaditya lahko prepluje 25.000 kilometrov v 45 dneh brez vmesnega ustavljanja. Posadko tvori najmanj 110 častnikov in 1.500 mornarjev.

Trenutno ima na palubi parkiranih 26 večnamenskih lovcev MiG-29K, ki jim delajo družbo še helikopterji Ka-31 za zgodnje opozarjanje in nadzor ter protipodmorniški helikopterji Ka-28.

»Rusija in Indija se trenutno pogovarjata o zamenjavi zastarelih sovjetskih migov (MiG-29K) za nove MiG-35 4++ generacije. Ta letala bodo prihodnje leto dobila svojo mornariško različico, prva pošiljka pa bo predvidoma dobavljena indijski mornarici takoj za tem, ko jih bo dobil Admiral Kuznjecov,« pravi Murahovski.

Protizračni obrambni sistemi za Turčijo

Turčija je ironično postala prva NATO članica, ki je nabavila najnaprednejši ruski protizračni sistem S-400 Triumf. Ankara je kupila dve enoti za domnevno 2,5 milijarde ameriških dolarjev.

Vsaka enota vsebuje štiri izstrelitvene naprave s po štirimi raketami za vsako. Skupno ima tako vsaka enota 16 raket, sposobnih sestreliti lovce pete generacije in vodene rakete na razdalji 200 kilometrov.

K osnovnemu bojnemu kompletu je treba prišteti še rezervnega, ki je prav tako vključen v pogodbi in bo prisoten na bojišču. Poleg tega so tu še transportna vozila, radarske postaje in poveljniška točka s celo serijo podpornih vozil.
»[S-400] še vedno nima tekmecev na trgu. Da, obstajajo govorice, da so Kitajci razvili protizračni obrambni sistem HQ-26, ki naj bi bil sposoben sestreljevati cilje na kratki razdalji in celo satelite v nizki orbiti. A to so le govorice. Druge države, kot npr. Grčija (s sistemi S-300), Indija ali članice SND (nekatere postsovjetske republike), še zmeraj dajejo prednost protizračnim sistemom ruske proizvodnje,« pravi Vadim Kozjulin, profesor z Akademije za vojaške vede.

Kozjulin meni, da bo morala Kitajska šele dokazati sposobnosti svojega sistema v realnem bojevanju in najprej z njim opremiti lastno vojsko. Šele nato bodo lahko izdelali izvozno različico za tuje partnerje.

»Do takrat bomo mi dokončali razvoj našega sistema naslednje generacije S-500,« dodaja ruski vojaški strokovnjak.

Preberite še: Nakupovalni listek ruske vojske: Kakšno opremo je Rusija nabavila v letu 2020?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke