Vaje se začnejo z aktivacijo brezpilotnikov in njihovih upravljavskih sistemov, ki merijo njihovo razdaljo in položaj. Brezpilotniki se proti položajem protizračnih enot približujejo na različnih višinah in z različnimi hitrostmi.
Naloga protizračne obrambe je "vsiljivce" najprej locirati in nato nevtralizirati.
Protizračni sistemi so opremljeni z različno tehniko za dosego teh ciljev. V pomoč so jim pomožna vozila, ki z aerosolno dimno zaveso pokrijejo več kvadratnih kilometrov površine in tako zakrijejo ne samo njihove položaje, temveč zmanjšajo tudi njihov infrardeči in toplotni odtis, ki ga zaznavajo termovizijske kamere, nameščene na brezpilotnikih.
Prav sodelovanje ekip protielektronskega bojevanja in protizračne obrambe omogoča karseda celostno obrambo pred brezpilotnimi eksadriljami, ki letijo na nizkih višinah (350 metrov) in prihajajo z razdalje 12 km.
V prvih bojnih vrstah stojijo protizračni sistemi srednjega in kratkega dosega Tor-M1 in Pancir. Ti spremljajo več ciljev hkrati in jih skušajo enega za drugim sestreliti.