Tajmir spada v kategoriji jedrskih ledolomilcev, namenjenih zagotavljanju plovbe ladjam po sibirskih rekah, katere v zimskih mesecih popolnoma prekrije led. Ladja je bila zasnovana tako, da ima manjši ugrez (del trupa, ki je pod vodo) od običajnega, saj je ta nujen za varno plovbo po plitkih rečnih koritih. Svoje ime je dobila po ledolomilcu Tajmir, zgrajenem v začetku 20. stoletja.
Trup je bil narejen v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v helsinški luki Wärtsilä na Finskem po naročilu ZSSR, pogonski agregat pa je sovjetske proizvodnje in je narejen na podlagi jedrskega reaktorja KLT-40M. Tudi jeklo, uporabljeno v gradnji, je sovjetskega porekla. Pogonska enota na bazi jedrskega reaktorja je bila narejena v takratnem Leningradu, trup pa je bil iz Helsinkov dostavljen s pomočjo vlačilca leta 1988.
Kar se tiče same pogonske enote, ta lahko proizvede moč okoli 50.000 "konjev". Zahvaljujoč moči in masi same ladje, le-ta zmore razbijati led, debeline dveh metrov. Med razbijanjem ledu, debeline 1,75-1,80 m Tajmir pluje s hitrostjo 2 vozlov in lahko obratuje v temperaturah do -50 stopinj Celzija.
Gradnja jedrskega ledolomilca Tajmir je bila pomembna prelomnica v sodelovanju med ZSSR in Finsko, rezultat tega pa je bila gradnja še ene ladje tega razreda Vajgač.
Ladja spada v kategorijo jedrskih ledolomilcev razreda KM LL2 in pripada družbi Rosatom. Svojo plovno pot je začela 30. junija 1989. Izpodriv znaša 20.000 ton, v dolžino meri 151,8 m, v širino 29,2 m in v višino 15,2 m. Ugrez znaša 8,2 m.
Tajmir poganja jedrska turboelektrična pogonska enota, ki jo tvorita dva turbogeneratorja GTA 6421-OM5 s skupno močjo 36.800 kilovatov (2 x 18.400). Ta moč se prenaša preko treh propelerjev, ki poženejo ladjo do hitrosti 18,5 vozlov (33,3 km/h).
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
