Vse, kar morate vedeti o Telegramu – ruski sporočilni platformi s 500 milijoni uporabnikov

12. januarja 2021 je Telegram postal druga najpogosteje prenesena aplikacija v ZDA, njen ustanovitelj Pavel Durov pa je na svojem kanalu oznanil, da je samo v zadnjih 72 urah aplikacijo začelo uporabljati 25 milijonov novih uporabnikov. 38 odstotkov novih uporabnikov prihaja iz Azije, 27 odstotkov iz Evrope in 21 odstotkov iz Latinske Amerike. Nadaljnjih 8 odstotkov jih je iz Bližnjega vzhoda. Skupno število uporabnikov Telegrama je doseglo 500 milijonov.

Število uporabnikov Telegrama je začelo naraščati, potem ko so Twitter, Facebook, Instagram in druge platforme 7. januarja blokirale račune Donalda Trumpa. Naslednji faktor, zakaj uporabniki množično drvijo k Telegramu, je nova WhatsAppova klavzula o zasebnosti, s katero je osebne podatke svojih uporabnikov (ki imajo hkrati Facebook) dal na voljo Facebooku. Ta nadgradnja pogojev uporabe je bila po splošnem ogorčenju uporabnikov nato zamaknjena na 15. maja 2021.

"Ljudje niso več pripravljeni tržiti svoje zasebnosti za brezplačne storitve. Nočejo več biti talci tehnoloških monopolistov, za katere se zdi, da si lahko privoščijo vse, dokler imajo njihove aplikacije določeno kritično maso uporabnikov," je razvoj vseh teh dogodkov komentiral Durov.

V čem se Telegram razlikuje od drugih sporočilnih aplikacij?

Navadni in skupinski pogovori so samo majhen del celotne infrastrukture aplikacije.

Telegram omogoča ustvarjanje skrivnih pogovorov, ki jih je možno vezati na določeno napravo. To pomeni, da se ti pogovori ne shranjujejo na Telegramovih strežnikih in se jih da na zahtevo uporabnika po določenem času izbrisati. Za vsako fotografijo ali video v teh pogovorih se da določiti časovni rok. Ko ta poteče, se pogovor uniči sam. Če nekdo od uporabnikov za ohranjanje podatkov slika zaslon, aplikacija na to opozori vse ostale uporabnike.

Namesto navadnih skupin Telegram deluje preko kanalov. Glavna razlika pri tem je popolna odsotnost algoritmov. Telegramovi uporabniki sami nadzirajo svojo uporabo medija. Vsa sporočila so prikazana kronološko, aplikacija pa ne pozna iskalne funkcije, ki je tako priljubljena v sodobnih sporočilnih platformah. Zasnovana je namreč na predpostavki, da bodo uporabniki za druge zanimive kanale izvedeli od prijateljev, iz drugih kanalov ali zunanjih virov. Kanali so lahko javni ali zasebni, objave lahko vključujejo komentarje, s posameznim kanalom pa se da povezati tudi javni pogovor.

Naslednja zanimiva funkcija je spoznavanje ljudi preko lokacije. Če se, na primer, znajdete v neznanem kraju, vam je dolgčas in bi radi nekoga spoznali, kliknete na "Stike", izberete "Poišči uporabnike v bližini" in odprl se vam bo seznam vseh uporabnikov v bližini (tistih, ki so to funkcijo zase omogočili). Uporabniki lahko ustvarjajo pogovore, vezane na določeno lokacijo, bodisi muzej, mestni trg ali lokal. Tudi tukaj se lahko pridružite, vprašanje kakšno vprašanje ali začnete pogovor z osebo v bližini.

Telegram ima tudi številne vmesnike, ki za vas računajo tečaj dolarja, vam omogočajo poslušanje skladb naravnost preko aplikacije, ali pa ustvarijo osebni nabor novic (news feed) itd.

Poleg tega Telegram premore priročno namizje in spletno različico, ki ne zahteva obstoječega komunikacijskega kanala, vezanega na pametni telefon, kot sta WhatsApp ali Viber.

Kdo si vse to lasti?

Glede na uradna poročila je Telegram vzpostavil ustanovitelj ruskega družbenega omrežja Vkontakte Pavel Durov skupaj s svojim bratom Nikolajem. Prva različica aplikacije se je pojavila v App Storu (spletni trgovini aplikacij za Applove izdelke) avgusta 2013. Durov še zmeraj trdi, da Telegram raste in se razvija po zaslugi njegovih osebnih investicij (dobička od omrežja Vkontakte). V intervjuju za revijo Fortune leta 2016 je izjavil, da za podporo svoje sporočilne aplikacije investira po milijon dolarjev na mesec.

Leta 2014 je Durov dokončno odstopil s položaja direktorja Vkontakte, prodal svoje deleže v podjetju in zapustil Rusijo. Na svojem osebnem blogu je pojasnil, da ga je k tej potezi spodbudila sprememba v delničarski strukturi socialnega omrežja leta 2013. Pred tem je eden od deležnikov Durova obtožil, da dela za svoj osebni projekt Telegram na škodo omenjenega družbenega omrežja.
Prvotno Telegram niti ni podpiral ruskega jezika in je ciljal na širšo svetovno publiko. Aplikacija je bila prilagojena za ruščino šele leta 2017.

Kako je Rusija skušala blokirati Telegram

Istega leta (2017) je FSB od Telegrama zahteval ključe za kodirane pogovore uporabnikov, ki so bili osumljeni načrtovanja terorističnih napadov. Predstavniki Telegrama so zavrnili sodelovanje z obrazložitvijo, da je to tehnično neizvedljivo. Posledično je Roskomnadzor, Zvezna služba za nadzor nad komunikacijami, informacijsko tehnologijo in množične medije, ki je zadolžena za spremljanje spoštovanja ruske spletne zakonodaje, uradno blokirala dostop do Telegrama na ruskih tleh. Sporočilna platforma je bila sicer še vedno dostopna preko VPN-a, njeni razvijalci pa so kmalu odkrili tudi način, kako zaobiti blokado, in s tem omogočili uporabo Telegrama brez povezovanja preko tretjih ponudnikov. A občasno so se še zmeraj pojavljale napake v delovanju.

Junija 2020 je Roskomnadzor ponovno omogočil dostop do Telegrama in oznanil, da storitev "izraža pozitivno voljo do zoperstavljanja terorizmu in ekstremizmu, ki jo je izrazil ustanovitelj Telegrama". Podjetje je namreč razvilo sistem za odvračanje od terorističnih dejanj in hkrati uspelo ohraniti zasebnost svojih uporabnikov, je zapisal Durov.

Durov naj bi na podlagi platforme Telegram nameraval uvesti tudi kriptovaluto. Je to res?

Ne le kriptovalute. Durov je načrtoval vzpostaviti celoten blokchain plačilni sistem, imenovan TON (Telegram Open Network), ki bi zaobjel aplikacijo Telegram, kriptovaluto Gram in orodja za shranjevanje podatkov.

Leta 2018 je Durov uspel za svoj projekt izvabiti 1,7 milijarde dolarjev od 175 investitorjev, ki jim je v zameno obljubil plačilo v višini 2,9 milijarde Gramovih žetonov, ko bi le-ti bili izdani. Platforma bi morala začeti delovati konec oktobra 2019, a je Ameriška Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) 11. oktobra sprožila tožbo na Okrožnem sodišču Južnega okrožja New York, v kateri je Telegram obtožila nelegalnega razpečevanja neregistriranih digitalnih žetonov, ki jih je SEC dojemal kot vrednostne papirje, ne pa valuto.

Marca 2020 je newyorško sodišče odločilo, da Gram ni valuta ampak vrednostni papir ter prepovedalo izdajo in distribucijo investitorjem v ZDA in po vsem svetu. Durov je s Komisijo podpisal prostovoljno poravnavo, po kateri je moral investitorjem izplačati 1,2 milijarde dolarjev. Maja istega leta je oznanil zaprtje TON-a, junija pa izplačal celoto dolga.

Kaj bo s Telegramom sedaj?

Decembra 2020 je Pavel Durov oznanil, da bo z letom 2021 Telegram začel služiti profit. Po besedah ustanovitelja bo ta proces "nevsiljiv" in vse obstoječe storitve bodo ostale brezplačne, prav tako tudi ne bo reklam v spletnih pogovorih. Durov namerava služiti od dodatnih funkcij za poslovne skupine in za zahtevnejše uporabnike – na primer plačljive nalepke.

"Ponudili bomo lastno oglaševalsko platformo za kanale in tako zagotovili preprostost in zasebnost za uporabnike ter hkrati pokrili stroške strežnikov in prometa," je zapisal Durov na svojem Telegram kanalu. Platforma trenutno ne regulira oglaševanja na svojih kanalih.

Po tej napovedi je januarja 2021 vrsta zahodnih vlagateljev ponudila odkup 5-10 odstotkov delnic Telegrama za 30 milijard dolarjev. Durov je po poročanju Bella ponudbo zavrnil. Portal The Information pa je poročal, da je Durov dobil ponujeno financiranje dolga v višini 1 milijarde dolarjev, vendar še ni sprejel končne odločitve glede tega. Po podatkih portala bi se lahko dolg v primeru vstopa na delniški trg pretvoril v delež, sam denar pa je potreben za širitev in financiranje Telegrama pred vstopom na borzo.

Če se bo podjetje dovolj razširilo in morebiti postalo delniška družba, ali to pomeni, da je s Telegramom vse v redu?

Ne povsem. Obstaja morebitno tveganje, da bo App Store umaknil Telegram iz svoje ponudbe. V tem primeru bi bila izgradnja uporabniške baze precej otežena.

17. januarja 2021 je ameriška nevladna organizacija Koalicija za varnejši splet po poročanju Washington Posta vložila tožbo proti podjetju Apple in zahtevala umik aplikacije Telegram s prodajalne aplikacij App Store. Nevladniki trdijo, da so se pred vdorom v ameriški Kapitol 6. januarja po Telegramu širili ekstremistični razglasi, proti katerim Telegram ni ukrepal. Durov se na tožbo še ni odzval, se pa je ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

"Slišal sem, da se je Telegramu zagrozilo, da bo izgubil sredstva za ponujanje svojih storitev. To bo še zanimivo," je komentiral Lavrov.

Sam Pavel Durov je Apple sicer že večkrat ošvrknil. Še posebej je kritiziral 30-odstotno provizijo na prodajo aplikacij tretjih oseb na App Store. Durov trdi, da naj bi Apple cenzuriral določene aplikacije, nadzoroval uporabnike in silil razvijalce v prikazovanje več oglasov zavoljo večjih profitov.

Še več, januarja 2021 je ustanovitelj Telegrama kritiziral odločitev Appla in Googla o umiku aplikacije Parler, ki je zelo priljubljena med podporniki zdaj že nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s svojih prodajnih platform. Durov je vse uporabnike pozval, naj preidejo na Android.

"Apple je nevarnejši od obeh [gigantov] saj lahko popolnoma omeji, katere aplikacije uporabljate, medtem ko lahko na Androidu namestite samostojne aplikacije kot APK-je /.../ Kar se tiče iOS, delamo na bogati spletni aplikaciji, ki bo v brskalniku Safari delovala skoraj tako gladko kot domače aplikacije. Še vedno ne bo enako, vendar bo delovalo v izjemnih okoliščinah, v kolikor bo to potrebno."