Prvi nosilci raketnega sistema Katjuša so bili tovornjaki ZiS-6, ki so jih v ZSSR izdelovali v letih 1936-1941. Nato so za te namene Sovjeti začeli uporabljati ameriške tovornjake Studebaker US6, katere so dobili od zahodnih zaveznikov po sistemu lend-lease. Že v drugi polovici štiridesetih let pa je bil raketni sistem znova premeščen – tokrat na domače ZiS-150, piše RG.
Ta varianta večcevnega raketometa je bila prvič prikazana na paradi zmage na Rdečem trgu leta 1948, a se je kmalu izkazala za premalo zanesljivo na slabem terenu in že leto kasneje se je pojavil model BM-13NN na šasiji troosnega vozila s pogonom na vsa kolesa ZiS-151, katerega serijska proizvodnja se je začela leta 1950.
Devet let kasneje je bil raketomet montiran na sodobnejši ZiL-157 s precej naprednejšimi tehničnimi lastnostmi ter boljšo prehodnostjo.
Sovjeti so BM-13NM začeli množično izvažati v prijateljske države, npr. v Severni Jemen, Afganistan, Vietnam, Irak, Egipt, Sirijo in druge. Te Katjuše so bile intenzivno koriščene v raznih oboroženih spopadih v Jugovzhodni Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Afriki.
Najnaprednejša verzija je postala BM-13NMM na platformi tovornjaka ZiL-131, v ruski vojski pa je ostala vse do konca devetdesetih let. Trenutno je še vedno sestavni del oboroženih sil Vietnama, kjer je še ne nameravajo kmalu upokojiti.