ASCALON proti Armati: Francoski odgovor najnovejšemu ruskemu tanku?

Znanost in tehnologija
IGOR ROŽIN
Severnoatlantsko zavezništvo namerava leta 2025 razkriti orožje, ki naj bi postalo izziv ruskemu tanku naslednje generacije T-14 Armata.

Francija v okviru projekta Main Ground Combat System oz. MGCS (Glavni kopenski bojni sistem) aktivno razvija tank nove generacije.

Tank naj bi postal odgovor na novi ruski T-14, zasnovan na težki gosenični platformi Armata.

Francozi so se projekta lotili izjemno odgovorno. Rojstvo novega bojnega vozila se je začelo z razvojem orožja zanj, ki bo že v osnovi povsem drugačno od vseh obstoječih tankov v Natovih vojskah.

Lani se je v zvezi s projektom odvil pomemben dogodek – francosko podjetje Nexter je predstavilo koncept tankovske oborožitve ASCALON (Autoloaded and SCALable Outperforming guN), ki bo integrirano v bojna vozila nove generacije.

Nov top za evropske tanke

Francozi so se odločili, da ne bodo izdali, za kakšen kaliber topa gre, a predvidevamo lahko, da gre za 140-milimetrski top. Leta 2019 smo izvedeli, da je Nexter oborožil tanke Leclerc (obstoječe glavne bojne tanke v francoski vojski, op. ur.) z masivnim 140-milimetrskim topom in ga uspel tudi preizkusiti.

Nadgrajeni bojni stroj je opravil več kot 200 uspešnih streljanj. Takrat so pri proizvajalcu dejali, da je nov top "70 odstotkov učinkovitejši" od obstoječih Natovih 120-milimetrskih topov. Hkrati je postalo znano, da top dejansko ni namenjen leclercom, temveč bodočemu Glavnemu kopenskemu bojnemu sistemu.

Francozi pravijo, da bo preizkusna doba MGCS trajala vse do leta 2024, nakar bo sledila sistemska demonstracijska faza med 2024 in 2027, tej pa faza uvajanja v oborožene sile. Ta se bo začela šele leta 2028.

Cilj razvijalcev je precej ambiciozen – zagotoviti taktično prevlado v prihajajočem desetletju. Top bo opremljen s sistemom avtomatskega polnjenja, narejenega na osnovi izkušenj z razvojem avtomatiziranega topa pri tankih Leclerc, ter z drugimi inovacijami.

"V vsakem primeru bo MGCS z novim kalibrom nasprotnik, s katerim ne ZSSR ne Rusija še nista imeli opravka. Na Zahodu so že doslej opravljali poskuse z naprednimi tankovskimi topovi, a nove tehnologije bodo (vsaj v teoriji) te topove napravile kompaktnejše in bolj zanesljive," pravi Viktor Murahovski, glavni urednik revije Arsenal Otečestva.

MGCS pa ima po besedah strokovnjaka konkurenta, ki si prav tako prizadeva izdelati novo generacijo orožij za evropske tanke – nemško podjetje Rheinmetall. Lansko leto je omenjeno podjetje predstavilo videoposnetek svojega najnovejšega 130-milimetrskega gladkocevnega tankovskega topa.

Zanimivo pri tem je, da je Rheinmetallu za platformo služil britanski tank Challenger 2 in ne sloviti nemški Leopard 2, kar je dokaj nenavadna, a izvirna rešitev, glede na nizko priljubljenost britanskega tanka v svetu.

Nov evropski tank proti ruskemu T-14

"Na splošno gledano bo pojav evropskega oklepnega vozila, oboroženega s 130 ali 140-milimetrskim topom (tudi v prihodnosti) za Rusijo predstavljal izziv. Sistem aktivne zaščite za T-14 (KAZ Afganit) danes ni več nobena novost in tudi 125-milimetrski top 2A82, nameščen na Armati, nima nobene večje prednosti pred Natovimi topovi," dodaja Murahovski.

Strokovnjak izpostavlja, da bodo ruski proizvajalci v odgovor na ta izziv T-14 opremili z novo brezposadkovno kupolo s kopom kalibra 152 mm, s čimer bodo Armati povečane bojne zmogljivosti na bojišču proti evropski in Natovi tehniki.

Hkrati je Armata že opremljena z najnovejšimi obrambnimi sistemi, ki jih evropske vojske trenutno ne posedujejo.

"Armata je opremljena z najsodobnejšimi sistemi za aktivno, dinamično zaščito. Obstajajo videi na YouTubeu, ki prikazujejo sirske borce z ameriškimi protitankovskimi sistemi Javelin, kako se spopadajo z najnovejšo generacijo tankov T-90 (katerih oklep je tanjši kot pri Armati). Na posnetkih se jasno vidi, da bojno vozilo (čeprav izklopljeno) ostane popolnoma nepoškodovano, saj se njegova notranja dinamična zaščita aktivira v pasivnem načinu. Če bi bil tank vklopljen in bi deloval s polno kapaciteto, potem njegovi aktivni obrambni sistemi z vgrajenimi motilniki ne bi niti dovolili Javelinu, da se približa svojemu cilju," je za naš portal razložil Viktor Murahovski.

Armata po njegovih besedah premore tudi sisteme, ki ji omogočajo, da ostane skrita pred sovražnikovimi optičnimi in radijskimi nadzornimi sistemi.