Ruska vojska že nekaj časa išče novo, učinkovito ostrostrelsko puško, ki bi lahko zamenjala zastarelo SVD iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Danes za nadomestek že obstaja vrsta potencialnih kandidatov, kot so npr. SVČ koncerna Kalašnikov, T-5000 proizvajalca Orsis in DVL-10 zasebnega orožarja Lobaev Arms. A najnovejša SK-16 koncerna Kalašnikov se od tekmecev bistveno razlikuje.
Njena modularna zasnova omogoča menjavo kalibra neposredno na bojišču, kar strelcu omogoči, da orožje prilagodi sebi in svoji nalogi med njenim izvajanjem. Uporabnik lahko zamenja cev in celo kaliber za povečanje sile, brez da bi moral puško za to razstaviti in ponovno sestaviti.
Optika SK-16 je montirana na jeklenem picatinnyjevem vodilu, ki obenem služi tudi kot podlaga za namestitev cevi in kot vodilo za vijake. Podobna rešitev je bila uporabljena že pri AKV-521.
"Ta lastnost uporabniku omogoča, da precej poveča ali zmanjša ognjeno moč svojega orožja neposredno na bojišču. Uporablja lahko kaliber .308 Winchester ali pa ga nadgradi s .338 Lapua Magnum ter s tem poveča (ali zmanjša) razdaljo dometa puške s 600 na 1.800 metrov. Tako uporabnik kombinira dve puški znotraj ene," pravi Ivan Kudrjašov, nekdanji ostrostrelec ruskih posebnih enot.
Zanimiva lastnost polavtomatske SK-16 je princip avtomatskega delovanja.
Cev v tej puški je pritrjena le na merilno letev, zato niti sprednje držalo niti plinski mehanizem nanjo med streljanjem nimata vpliva. Pri SK-16 se odvzem plinov za zagon avtomatskega cikla izvrši, ko izstrelek že zapusti cev, tako da med potovanjem cevi skozi cev ne nastane nobenih vibracij.
Držalo pri SK-16 med streljanjem ne spremlja okvir zaklepa, ampak v primeru, da se naboj zagozdi, uporabniku omogoča, da ga varno fiksira in izvrže.
Naslednja lastnost je odprtina za obojestransko izmetavanje tulcev. Zahvaljujoč tej rešitvi je strelcu precej udobneje streljati iz zaprtih prostorov, kot npr. iz avtomobila ali okna. Ta pridobitev je nepogrešljiva predvsem za levičarje.
Najbolj očitna značilnost konstrukcije je vračanje cevi in sprejemnika. To je na veliko v uporabi pri artilerijskem orožju ali pri olimpijskih pištolah in puškah, medtem ko je izjemno redka pri vojaškem strelnem orožju.
Vse te lastnosti služijo enemu namenu, in sicer, da se čim bolj zmanjša premikanje cevi in merka po vsakem strelu. Idealno je, kadar strelec jasno vidi rezultat streljanja in lahko strel tudi hitro ponovi. Muha na merku po izstreljenem strelu ne sme zapustiti tarče. Samo to zagotavlja maksimalno učinkovitost avtomatskega orožja.
Strokovnjaki so skeptični glede možnosti SK-16, da bi v prihodnje postala glavna pehotna ostrostrelska puška ruske vojske.
"Pehotna ostrostrelska puška ne sme biti prefinjena. Biti mora vzdržljiva, prenesti mora umazanijo in vodo, biti mora lahka za uporabo in vzdrževanje ter učinkovito uničevati nasprotnika na razdalji 500 metrov. SK-16 je občutljivo orožje, ki zahteva primerno uporabo in ne trpi neusposobljenega uporabnika," pravi glavni urednik revije Arsenal Otečestva Viktor Murahovski.
SK-16 bi lahko po njegovem mnenju postala odličen dodatek orožarni posebnih enot ali pa profesionalnih civilnih strelcev. Za povprečno usposobljene vojake pa po njegovih besedah ni primerna.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
