Rusija je v vesolje na ISS poslala nov modul – enega svojih najdaljših projektov
Nauka je vesoljsko plovilo, ki je večje od Crew Dragona in po novem tudi del Mednarodne vesoljske potaje (ISS)
Nauka je prvi ruski modul na ISS po 11 letih in obenem prvi ruski laboratorij v vesolju. A v bistvu je še malo več od tega; modul je pravzaprav veliko vesoljsko plovilo, ki je po izstrelitvi v orbito sposobno samo poleteti do ISS in se z njo spojiti, česar ne zmore noben drug ameriški ali evropski modul. Nasini moduli na primer ne morejo leteti samostojno in so preprosto korpusi z neko vsebino, ki jih v orbito dostavljajo v tovornih odsekih šatlov, na vesoljsko postajo pa se pripnejo s pomočjo manipulatorja.
Sama Nauka tehta več kot 21 ton, s čimer je najtežji ruski modul. Meri 13 metrov v dolžino in 4,2 metra v širino. 21. julija je poletela s kozmodroma Bajkonur in se bo, v kolikor bo šlo vse po načrtih, 29. julija (čez dva dni) spojila z ISS.
V njej bodo potekali znanstveni poskusi vzgajanja zarodkov v vesolju
Nauka je bila v prvi vrsti narejena kot modul z možnostjo izvajanja znanstvenih eksperimentov (o čemer priča njeno ime). Ruski odsek na ISS trenutno premore dva velika modula – Zarjo in Zvezdo, ter tri male v obliki dokov za vesoljska plovila.
Zarjo uporabljajo večinoma kot skladišče, Zvezda pa je glavni modul ruskega segmenta, ki premore dve kabini ter sisteme za upravljanja in podporo življenja. Prostora za znanstvene pulte tam ni, zato je treba vso opremo tja prinesti in jo po uporabi zopet vrniti v skladišče.
V Nauki pa je prostora več kot dovolj. Znotraj modula ima posadka na voljo 14 delovnih kotičkov, zunaj njega pa 16, medtem ko je za izvajanje znanstvenih eksperimentov predviden dodaten laboratorij. V njem je med drugim centrifuga, ki omogoča vzpostavljanje umetne gravitacijske sile, preko česar lahko znanstveniki preučujejo njen vpliv na razvoj zarodkov.
Naslednja pomembna novost je evropski manipulator ERA, ki je nameščen na zunanji strani modula. To je vodljiva "vesoljska roka", ki pomaga pri popravilih in drugih tehničnih in znanstvenih delih na zunanji strani ISS, s čimer kozmonavtom ni treba tolikokrat zapuščati postaje, kot na ostalih modulih, kjer je treba vse senzorje in eksperimentalno opremo nameščati ročno.
Nauka je splošno gledano izjemno napredna, ne samo v primerjavi s preostalim ruskim segmentom, temveč tudi glede na tuje module na ISS – ameriški Destiny, evropski Columbus in japonski Kibo. A obstajajo tudi določene omejitve; znanstveni pulti na primer so združljivi samo z opremo, narejeno posebej zanje. V ostalih laboratorijskih modulih je oprema večinoma univerzalna.
Nauka je na izstrelitev čakala kar 14 let
Nauka je postala najbolj problematičen projekt ruskega segmenta ISS. Dela na njej so se začela že kmalu po prelomu 21. stoletja, a sestavljati je niso začeli od temeljev – sedanji znanstveni modul je namreč nastal s predelavo rezervne izvedenke modula Zarja. Ta je bila prvi modul, poslan na ISS, njegov razvoj pa je, kljub temu, da je pripadal ruskemu segmentu, financirala NASA.
Zarjin dvojnik je bil 80-odstotno izdelan, ko je padla odločitev, da se ga predela v vesoljski laboratorij. Njegova izstrelitev bi se morala zgoditi že leta 2007, a se jo je nato vedno znova prestavljalo na kasnejši datum – bodisi zaradi tehničnih, bodisi zaradi finančnih težav.
Glavni problem se je pojavil leta 2013, ko so med testiranji modula v njegovih ceveh za gorivo odkrili drobne kovinske delce, velikosti sto mikronov, ki so bili posledica tovarniške napake. Kasneje so delce našli še v rezervoarjih. "Težave nikakor nismo uspeli odpraviti. Delali smo sedem dni na teden v dveh izmenah, neprestano preverjali, poskušali čistiti, testirali. Malo zatem, ko smo dobili zapisnik, da je rezervoar čist, je zopet prišlo do kontaminacije," so razlagali viri iz Centra Hruničeva, kjer so sestavljali modul.
Ta težava bi lahko Nauko za zmeraj prikovala na tla, saj je obstajala hipotetična nevarnost, da delci v rezervoarjih in ceveh pridejo v pogonski agregat in ga zaustavijo. Modul bi lahko preprosto obstal v orbiti, nato pa zgorel v atmosferi, a o zamenjavi rezervoarjev ni bilo govora, saj proizvajalec, ki jih je izdelal – tovarna Srp in kladivo – niti ni več obstajal, v Rusiji pa ni bilo več nobenih drugih proizvodnih podjetij, ki bi bila sposobna izdelati podobne rezervoarje z vsemi potrebnimi lastnostmi. Z delci so bili kontaminirani tudi rezervni rezervoarji Nauke.
Na koncu je komisija po neštetih poskusih čiščenja vendarle izdala dovoljenje za nadaljnje delo, a pod pogojem, da bo bodo rezervoarji uporabljeni samo za dostavo modula v orbito in med postopkom spajanja z vesoljsko postajo in tako ne bodo integrirani v kompleksni gorivni sistem ISS, kakor je bilo sprva zamišljeno. To bi namreč lahko ogrozilo varnost celotne vesoljske postaje.
Nauka bo podaljšala življenjsko dobo ISS, a ne za dolgo
Rok uporabe ISS se izteče leta 2024, države, ki so sodelovale pri projektu, pa zdaj razmišljajo, kaj z njo početi v prihodnje. Lani je namestnik generalnega direktorja vodilne konstruktorske korporacije RKK Energija Vladimir Solovjov izjavil: "Že danes obstaja cela vrsta elementov, ki so resno poškodovani in jih umikamo iz uporabe. Mnoge med njimi se ne da zamenjati. Predvidevamo, da bo po letu 2025 v zelo kratkem času postala neuporabna cela množica komponent."
Trenutno se razmišlja o več možnostih – od potopitve postaje v oceanu do njene predelave v vmesno postajo za pot med Zemljo in Luno. Rusija zavzema stališče za podaljšanje življenjske dobe postaje do leta 2028 ali 2030, nakar namerava izstopiti iz projekta ISS in zgraditi lastno vesoljsko postajo (ROSS). Prav Nauka bi lahko ISS podaljšala rok uporabe za več let.
Nauka tako na koncu ne bo postala del postaje ROSS. "Ne, ona (Nauka) je že tako povezana s sedanjo ISS, da bi jo bilo preprosto nemogoče prilagoditi za novo postajo," je povedal Solovjov aprila letos.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.