Tri unikatna orožja, ki jih je ruska vojska uporabila v Siriji

Vitalij V. Kuzmin
Ti oborožitveni sistemi so bili med tistimi, ki so obrnili potek sirske vojne in ostajajo na straži v Siriji.

Ruska vojska je za preobrat v sirski državljanski vojni leta 2015 uporabila svoj celoten arzenal oborožitvenih sistemov. Podrobneje smo si ogledali tri najbolj nevsakdanje.

Tu-160 Beli labod

To je največje in najmočnejše nadzvočno letalo v zgodovini vojaškega letalstva. Je obenem tudi najhitrejši bombnik v uporabi, katerega so piloti zaradi zunanjega izgleda krstili z imenom Beli labod.

Vsak Beli labod lahko nosi do 45 ton bomb in raket. V primerjavi s primerljivimi letali ameriške izdelave lahko nosi do 34 ton streliva (B-2 ima kapacitete 27 ton, B-1 34 ton in B-52 22 ton).

Letalo ima obenem najmočnejše motorje v svojem razredu strateških bombnikov, ki mu omogočajo pospešiti do 2.300 kilometrov na uro, kar je obenem rekord za tovrstna letala.

Beli labodi so bili prvič v boju uporabljeni prav med rusko kampanjo v Siriji. Ob koncu leta 2015 so izvedli napade na infrastrukturo Islamske države z vodenimi raketami H-555.

"Napad je imel tako simbolni kot vojaški namen. V prvem primeru smo morali svetu pokazati zmožnosti našega strateškega letalstva. V drugem smo morali drastično zredčiti sile Islamske države na tleh, pa tudi videti, kako se Tu-160 obnaša v realnih bojnih okoliščinah na dolgotrajnih poletih," pravi Viktor Murahovski, glavni urednik revije Arsenal otečestva.

Ruske zračne sile trenutno posedujejo 16 letal Tu-160 in Tu-160M1. V okviru državnega oborožitvenega programa za obdobje 2018-2025 je načrtovana nadgradnja na standard M2, po katerem bodo bombniki dobili nov osrednji računalnik in sisteme, nov zaščiten navigacijski sistem, nova sredstva za radio-elektronsko vojskovanje za zaščito letala in njegovih raket pred "oslepitvijo", ter vodene in navadne rakete nove generacije.

TOS-1A Težki metalec plamenov

Težki metalec plamenov TOS-1A je zmožen nanesti škodo, ki je primerljiva s taktičnim jedrskim izstrelkom. En salvo iz tega sistema uniči vse stvari v območju štirih hektarjev (40.000 m2), pred njim se ni mogoče skriti, niti v podzemnih zakloniščih.

"To je eden najsmrtonosnejših oborožitvenih sistemov, kar jih premore vojska. Uporablja se ga v posebnih operacijah, ko je treba uničiti slabo zaščiteno bazo, kjer so šotori, oklepniki itd. Idealne tarče predstavljajo sovražni tabori, okopane bojne pozicije v hribih ali kolone vozil, ki prevažajo vojake," pravi Murahovski.

Nadgrajena različica sistema TOS-1A nosi 24 raket. Izstreljuje jih lahko posamezno ali po dve naenkrat. Polni salvo dveh raket naenkrat traja šest sekund, posamezno pa 12 sekund. Celoten sistem je za boj pripravljen v 90 sekundah.

TOS-1A je namenjen uničevanju lahkih oklepnih vozil, zažiganju stavb in uničevanju žive sile s fragmenti in ognjenimi valovi. Rakete, ki jih uporablja, so v kalibru 220 mm in polnjene s termobaričnim strelivom. Učinkoviti domet sistema znaša do 6 km.

Podvodna jurišna puška APS-5

APS-5 (kratica v ruščini pomeni "podvodna jurišna puška") je orožje za podvodno bojevanje, ki ga uporablja ruska mornarica. Zasnovano je bilo leta 1975, javnost pa je zanj izvedela šele po razpadu Sovjetske zveze na mednarodnem vojaškem sejmu v Abu Dabiju.

"Še vedno ga uporabljajo ruski marinci za zaščito vojaških in trgovskih ladij v sirskem pristanišču Tartus," pravi Murahovski.

V bojnih okoliščinah je APS-5 zmožen zadevati cilje na razdalji 30 metrov na globini petih metrov. Domet puške je sicer odvisen od globine; na globini 40 metrov pod vodo je učinkovit na le 10 metrih razdalje.

Puška je bila zasnovana za eliminiranje podvodnih saboterjev in vohunov. Njen glavni namen je zaščita zasidranih ladij in podmornic pred sovražniki, ki bi poskušali pod njihov trup namestiti eksplozivna sredstva. Sekundarna funkcija puške je samozaščitna za obrambo pred morskimi plenilci, kot so morski psi.

APS-5 ima dva načina ognja – posamičen in avtomatski. Uporablja se jo lahko tudi na površju, a ni preveč učinkovita, saj njen domet ne presega 100 metrov. Ta pomanjkljivost sili vojaške potapljače v uporabo dveh jurišnih pušk – poleg APS še AK, v primeru potrebe po boju s sovražnikom na kopnem.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke