Prvi in doslej največji kozmodrom na svetu je bil zgrajen leta 1955. Bajkonur je bil glavni kozmodrom Sovjetske zveze. Od tod je bil v orbito izstreljen prvi umetni satelit in tukaj so svojo pot v vesolje začeli Jurij Gagarin, Valentina Tereškova in Aleksej Leonov ter mnogi drugi kozmonavti.
Zakaj je bil za gradnjo kozmodroma izbran prav ta kraj? Zaradi ugodne geografske lege. Okolica je puščavska in redko poseljena, kar pomeni da rakete ne letijo nad večjimi mesti, njihovi odpadni deli med vzletom pa ne padajo v gozdove ali na plodna tla. Praktično je bilo tudi dejstvo, da je v bližini potekala železniška proga. V zahodnih virih so kozmodrom dolgo časa nazivali Tyuartam po bližnji postaji Tjura-Tam.
Po razpadu ZSSR se je kozmodrom Bajkonur znašel na ozemlju Kazahstana in danes ga Rusija uporablja na podlagi najemne pogodbe, ki se izteče leta 2050.
Območje kozmodroma je velikansko – več kot 6.700 kvadratnih kilometrov (Slovenija meri 20.256 km2). V Bajkonurju je zaposlenih več kot 10.000 ljudi, v času obstoja kozmodroma pa je bilo izvedenih skoraj 5.000 poletov raket.
Na severu Rusije v Arhangelski regiji (180 km južno od Arhangelska) leži kozmodrom Pleseck. Zgrajen je bil leta 1957 in ostaja edini delujoč kozmodrom v Evropi. S Plesecka v vesolje večinoma potujejo manjše vesoljske naprave (npr. meteorološki sateliti), a tudi raketni sistemi. Od sovjetskih časov naprej je bilo izvedenih več kot 1.600 izstrelitev nosilnih raket in preizkušeno 13 različnih raketnih sistemov. Zaposleni v kozmodromu imajo zanimivo tradicijo - kakor je povedal nekdanji načelnik Plesecka Oleg Ostapenko pred poletom posamezne rakete nanjo zapišejo ime "Tanja": "Ko raketi dolijejo gorivo, na rezervoar s kisikom, kjer se nabira ivje, nekdo iz ekipe z rokavico na to ivje napiše ime Tanja." Po legendi naj bi s to tradicijo začel nek vojak, Tanja pa je bilo ime njegovemu dekletu.
Leta 2011 so na ruskem Daljnem vzhodu v Amurski regiji začeli graditi nov kozmodrom, ki je dobil ime Vostočni (Vzhodni). Prva izstrelitvena ploščad za nosilne rakete Sojuz-2 je bila zgrajena leta 2016, z njega pa je bilo izstreljenih že nekaj deset satelitov (v eni od zadnjih izstrelitev je v orbito poletelo 36 britanskih satelitov OneWeb). Trenutno poteka gradnja druge in tretje izstrelitvene ploščadi za rakete različnih nosilnosti. V načrtu je še novo letališče zraven bližnjega mesteca Ciolkovski ter linija lahke podzemne železnice, ki bo povezovala mesto z letališčem in kozmodromom. V Vostočni so organizirane ekskurzije, med katerimi lahko prisostvujete izstrelitvi raket.
V Astrahanski stepi stoji pomožni ruski kozmodrom Kapustin Jar. Sprva je to bil poligon za preizkušanje sovjetskih balističnih raket in pošiljanje meteoroloških raziskovalnih raket v vesolje. Poligon je bil ustanovljen leta 1947, že leta 1956 pa je bila z njega izstreljena prva nosilna raketa na svetu, na krovu katere sta bila psa.
V šestdesetih in osemdesetih letih so s Kapustinega Jara izstreljevali satelite. Danes je ta poligon pomožnega značaja.
Ta kozmodrom stoji v Orenburški regiji na Južnem Uralu blizu mesteca Jasni. Čeprav je bil zgrajen šele nedavno, leta 2006, je v uporabi bolj poredko. Tukaj podjetje Kosmotras v sklopu skupnega rusko-ukrajinsko-kazahstanskega projekta izvaja izstrelitve nosilnih raket Dneper. Z raketami v orbito letijo različni ameriški, švedski, francoski, tajski in korejski sateliti. Doslej je bilo izvedenih vsega 10 izstrelitev, zadnja leta 2015.
Rusija v vesoljskih zadevah sodeluje tudi z drugimi državami. Tako je bil leta 2003 ustanovljen rusko-evropski projekt Sojuz za skupne vesoljske podvige. Izstrelitve vesoljskih naprav potekajo na kozmodromu Kourou v Francoski Gvajani (Južna Amerika). Prva izstrelitev nosilne rakete Sojuz-ST-B je bila izvedena leta 2011. Z raketo sta v orbito poletela dva satelita Galileo. Vsega skupaj je bilo izvedenih 20 izstrelitev in v orbito ponesenih okoli 60 podobnih satelitov.
Po razpadu ZSSR so se ruske oblasti začele ukvarjati z vprašanjem gradnje novega kozmodroma, ki bi lahko zamenjal Bajkonur v Kazahstanu. V Amurski regiji je bil leta 1997 na osnovi razpuščene raketne divizije postavljen poskusni kozmodrom Svobodni. V več letih je bilo izstreljeno samo pet nosilnih raket, ki so v orbito ponesle ruske, izraelske, ameriške in švedske satelite. Čeprav se je kasneje pričela obnova, so se pojavile težave s financiranjem in leta 2007 so kozmodrom zaprli.
To je zelo zanimiv skupni projekt Rusije, ZDA, Norveške in Ukrajine – pravi plavajoči kozmodrom z imenom Morski start (rus. Morskoj start). Operater kozmodroma je bilo podjetje Sea Launch s sedežem v Kaliforniji, njegovi deleži pa so bili razdeljeni med sodelujočimi državami. Prva izstrelitev je s plavajoče platforme sredi Tihega oceana v območju ekvatorja potekala leta 1999. Za projekt je bila uporabljena nosilna raketa Zenit-3SL, konstrukcija kozmodroma pa je slonela na bivši naftni platformi. Vsega skupaj je bilo izvedenih 30 uspešnih izstrelitev vesoljskih naprav in različnega tovora. Prvotni operater je zapadel v finančne težave in danes Morski start pripada ruskemu podjetju S7 Group, ki se v osnovi ukvarja z letalskimi prevozi. Marca leta 2020 je bil plavajoči kozmodrom prepeljan v ladjedelnico na Daljnem vzhodu, kjer ga čaka obnova.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
