Morska pošast, narejena za ubijanje, a predelana za reševanje

Komsomolskaja Pravda
Dvojnik slavnega kaspijskega ekranoplana, ki bi moral služiti kot ogromna mobilna bolnišnica.

Potem ko je nek bloger na obali Kaspijskega morja fotografiral star sovjetski ekranoplan, so se o tem nenavadnem plovilu razpisali tudi ruski mediji. Ekranoplan je bil narejen za vojaške namene, a je po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 ostal zapuščen.

Izkazalo se je, da obstaja še en predstavnik te, skoraj izumrle vrste "morskih pošasti", in sicer v Nižnem Novgorodu, mestu ob reki Volgi.

Ta sovjetski ekranoplan je skoraj identičen temu, ki stoji zapuščen od kaspijski obali. Tako kot njegov dvojnik je bil tudi ta sprva narejen za uničevanje sovražnikov. Premikal se je nad vodno gladino s pomočjo pritiska, ki so ga pod trupom ustvarjala ogromna krila.

Za razliko od Lunja (kakor se imenuje kaspijski ekranoplan) pa je njegov dvojnik našel nov smisel kot vozilo za reševanje, in tako so ga tudi preimenovali v Spasatelj (Reševalec). "Sprva je bil to isti model kot Lunj, a ga niso uspeli dokončati in tako je bil predelan v civilno plovilo v obliki ogromne bolnišnice. Imel je 150 postelj in bi po potrebi lahko prevažal do 500 ljudi naenkrat," pravi inženirka Tatjana Aleksejeva, ki je sodelovala v gradnji obeh ekranoplanov v Osrednjem konstruktorskem biroju za gliserje, poimenovanem po njenem očetu v osemdesetih letih.

V primerjavi z Lunjem Spasatelj zares deluje manj zastrašujoče, saj nima protiladijskih vodenih raket, ki so jih med predelavo v civilno plovilo odstranili. Oba sta sicer primerljiva po velikosti – Spasatelj je dolg 93 metrov in ima premer kril 44 metrov. Dosegel je lahko hitrost do 550 km/h, največ med vsemi težkimi ladjami svojega časa.

Tako kot ekranoplan iz Kaspijskega morja je bil tudi Spasatelj po razpadu ZSSR zapuščen. Danes počiva poleg tovarne v Nižnem Novgorodu in privablja potovalne blogerje in fotografe kot unikatni primerek sovjetskih inženirskih teženj, ki nikoli niso bile do konca realizirane.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke