Na Arktiki odkrili sneg, ki se sveti (FOTO)

Aleksander Semjonov
Mikrobiologinja Vera Jemeljanenko je v snegu ob obali Belega morja opazila rahel modri sijaj. Naravni učinek povzročajo zelo nenavadna drobna bitja.

Neke noči v zadnjih dnevih decembra 2021 se je ruska biologinja Vera Jemeljanenko odpravila na sprehod do obale Belega morja skupaj z Mihailom Neretinom, sinom molekularnega biologa na postaji, in parom psov.

Na enem od kupov snega je Neretin opazil modri sijaj, ki je bil videti kot novoletne lučke. Jemeljanenko je vzela pest snega; ob stiskanju je snežna kepa še močneje zasijala. Psi, ki so tekli po snegu, so za sabo pustili žarečo sled. Na znanstveni postaji Belega morja Moskovske državne univerze na Arktiki, kjer delata Jemeljanenko in Neretin, v 80 letih obstoja postaje še nihče ni videl česa takega.

Neretin je povabil fotografa iz postaje Aleksandra Semjonova, da je posnel ta sijaj.

"Skupaj smo tepali po tleh morda dve uri, da bi še močneje zasijalo," pravi Semjonov.

Mikrobiolog se je odločil, da bo sneg odpeljal na pregled in tam je odkril več drobnih bioluminiscentnih rakcev, dolgih nekaj milimetrov, ki se imenujejo ceponožci. To so posebne vrste Metridia longa, ki jih običajno najdemo v Arktiki in okoliških vodah, pa tudi v severnem Atlantiku in Pacifiku. Običajno jih najdemo globlje v oceanu, podnevi živijo na globinah od 24 do 91 metrov, ponoči pa se dvignejo nekaj metrov od vodne gladine.

Ceponožci se svetijo zaradi snovi, imenovane luciferin, ki oksidira, se obarva in začne sijati, ko se združi s kisikom. Ceponožci uporabljajo ta sijaj kot zaščito, ki lahko prestraši plenilce.

Po besedah Ksenije Kosobokove, strokovnjakinje za arktični morski zooplankton Ruske akademije znanosti v Moskvi, so se ti metridiji najverjetneje ujeli v močan tok, ki vsako leto v začetku decembra prehaja ob obali Belega morja. Ceponožci se le premikajo s silo toka in valovi jih vržejo na obalo.

Rakci v snegu so bili že rahlo zbledeli, a živi, pravi Kosobokova, drugi znanstveniki pa domnevajo, da lahko oddajajo sijaj tudi po smrti, tudi če so zdrobljeni.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke