Kaj je CSTO in zakaj je poslal mirovnike v Kazahstan?

Ministrstvo za obrambo Ruske federacije/Sputnik
Več kot 2.500 padalcev iz Rusije, Belorusije, Armenije, Tadžikistana in Kirgizije je bilo poslanih v Kazahstan, da bi pomagali umiriti situacijo.

Mirovna operacija Organizacije dogovora o skupni varnosti (CSTO) v Kazahstanu je uspela stabilizirati situacijo v državi. Tako je vsaj 10. januarja izjavil ruski predsednik Vladimir Putin.

Po trditvah kazahstanskega predsednika Kasima-Žomarta Tokajeva je šlo za "poskus državnega udara", tekom katerega je bilo ubitih 17 policistov in 26 protestnikov, preko tisoč ljudi pa je utrpelo poškodbe. Zaradi nemirov je Tokajev CSTO prosil za pomoč.

Po navedbah Putina je CSTO "v nekaj urah" uspel ustaviti poskuse spodkopavanja državnih oblasti, "vsesplošno poslabšanje notranje situacije v državi" ter preprečil nadaljnje potencialne aktivnosti "teroristov, roparjev in drugih kriminalnih elementov".

Situacija v Kazahstanu se tako počasi vrača v normalno stanje, potem ko je bila "vrsta ključnih lokacij, vključno z letališčem v Almatiju," kakor je izjavil ruski voditelj, "osvobojenih teroristov in kriminalcev." 

Kaj je CSTO?

Organizacija dogovora o skupni varnosti je vojaško-politično zavezništvo šestih nekdanjih sovjetskih držav: Rusije, Kazahstana, Belorusije, Armenije, Tadžikistana in Kirgizije.

CSTO so leta 1992 ustanovile omenjene države in Uzbekistan, nekaj let zatem sta se pridružila še Gruzija in Azerbajdžan. A leta 1999 so se v Azerbajdžanu, Gruziji in Uzbekistanu odločili, da ne bodo podaljšali sporazuma in se umaknili iz zavezništva.

Podobno kot NATO je bil tudi CSTO ustanovljen za obrambo svojih članic pred vojaško agresijo. Napad na eno bi bil razumljen kot napad na vse ostale, članicam CSTO pa se je hkrati prepovedano pridružiti drugim zavezništvom.

Organizacija ima tudi oddelke, ki sodelujejo proti terorističnim grožnjam, preprodaji drog, ekstremizmu ter si pomagajo v primeru naravnih nesreč. V sklopu CSTO delujejo t. i. Kolektivne hitre sile, ki štejejo 17.000 do 22.000 mož, Kolektivne sile za hitro posredovanje (5.000 ljudi) in Kolektivne mirovniške sile.

Pred nedavnimi dogodki v Kazahstanu so bile sile CSTO na pomoč doslej poklicane dvakrat.

Prvič se je to zgodilo leta 2009, ko je Kirgiziji zaradi hudih spopadov med kirgiško in uzbeško skupnostjo grozila državljanska vojna. CSTO je sodeloval pri mediaciji, ni pa poslal na teren nobenih enot.

Naslednjič je za pomoč zaprosila Armenija poleti 2021 v zvezi s situacijo na meji z Azerbajdžanom, potem ko je Azerbajdžan jeseni 2020 zasedel Gorski Karabah. CSTO je prošnjo Armenije takrat zavrnila.

Mirovna misija CSTO v Kazahstanu

CSTO je tri desetletja vsako leto izvajala skupne vojaške vaje, a nikoli nikamor ni pošiljala svojih sil. To se je v luči nedavnih nemirov v Kazahstanu prvič spremenilo.

Pravna podlaga za takšen korak je paragraf v CSTO-jevem statutu, ki predpostavlja "vzpostavitev in razvoj sistema za odzivanje na krize ter dogodke, ki ogrožajo varnost, stabilnost, ozemeljsko celovitost in suverenost držav članic."

"To je prva operacija sil CSTO od ustanovitve organizacije. Glavna naloga mirovne misije v Kazahstanu je obramba pomembnih državnih in vojaških poslopij ter pomoč lokalni policiji pri stabiliziranju situacije ter uvajanju pravnega reda," pravi Igor Korotčenko, glavni urednik revije Nacionalna obramba.

Kontingent mirovnih sil sestavljajo enote iz Rusije, Belorusije, Armenije, Tadžikistana in Kirgizije.

Vsega skupaj kontingent šteje 2.500 padalcev, ki jih spremljajo lahki oklepniki, amfibijska bojna vozila BMD-4, oklepni terenci Tiger, oklepni transporterji BTR-82A, satelitske komunikacijske postaje ter sistemi za elektronsko bojevanje Leer-3.

"Slednji sistem se je dobro izkazal v Siriji. Uporablja se ga pri vzpostavljanju območij prepovedi letenja za poljubne brezpilotnike nad območjem, velikim več deset kilometrov. Omogoča tudi sledenje mobilnim telefonom in prisluškovanju teroristom," dodaja Korotčenko.

Pri tem poudarja, da gre za mirovno misijo za stabilizacijo situacije na ulicah. "Nobenih strelov še ni bilo izstreljenih in orožje bo uporabljeno le kot zadnja možnost, če bodo naši vojaki v nevarnosti."

Preberite še: Kje in kdaj je Rusija pomagala z mirovnimi silami?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke