V Rusiji rastejo "megaznanstveni" centri

Služba za odnose z javnostmi programa Prioritete 2030
V Rusiji gradijo nekaj zares edinstvenih in izjemno mogočnih znanstvenih obratov, ki bodo znanstvenikom in študentom iz celega sveta nudili raziskovalne priložnosti, ki jih ni na voljo nikjer drugje na svetu.

Rusija ta čas gradi edinstvene znanstvene ustanove. Dela potekajo pod okriljem državnega projekta Znanost in univerze ter programa Prioritete 2030, največjega državnega programa v ruski zgodovini, posvečenega reformi univerze, ki ga izvaja Ministrstvo za visoko šolstvo in znanost.

Znanstveni grozdi, ki vznikajo okoli teh ustanov, bodo študentom omogočali izvajanje raziskav, ki jih drugje ni mogoče izvajati. Naštevamo samo tri primere edinstvenih znanstvenih postaj in obratov, ki utegnejo postati središča za raziskovalce iz celega sveta.

Sibirski krožni vir fotonov pri Novosibirsku

Center Sibirski krožni vir fotonov (SKIF), ki bo začel obratovati leta 2024, gradijo v znanstvenem mestu Koljcovo v Novosibirski regiji. Sestavlja ga 27 poslopij in inženirskih instalacij, nanizanih okoli sinhrotronskega pospeševalnika četrte generacije.

Aleksej Okunjev, vodja Visoke šole za informatiko pri Novosibirski državni univerzi (NGU) takole razloži princip delovanja SKIF-a: "Sinhrotronsko sevanje je visokoenergetsko rentgensko sevanje. Je kot mikroskop, ki nam omogoča, da vidimo podrobnosti, ki jih sicer na noben drug način ne bi mogli videti."

Rektor NGU Mihail Fjodorjuk pravi, da bodo odkritja, pridobljena s pomočjo sinhrotronskega pospeševalnika četrte generacije uporabljene na številnih področjih od znanosti materialov do biologije in forenzike.

"Rusija trenutno premore samo naprave druge generacije. Gradnja obrata četrte+ generacije zato pomeni precejšen napredek za našo državo, saj obrat ne bo privabljal le tujih študentov, ampak bo dvignil tudi ugled tako naše univerze kot naše znanosti na splošno," meni Fjodorjuk.

Eksperimentalni kompleks NEVOD pri Moskvi

Naslednji projekt je največji koordinacijsko-sledilni detektor na svetu za preučevanje kozmičnih žarkov v okviru eksperimentalnega kompleksa NEVOD.
NEVOD je postal prvi kopenski vodni detektor nevtrinov na svetu. Zgrajen je bil leta 1988 na območju Državne raziskovalne jedrske univerze v Moskvi (MIFI).

Ko je v zgodnjih devetdesetih letih postopoma začel obratovati, je ta znanstveni center raziskovalcem omogočil dokazati zmožnost zaznavanja nevtrinov na Zemljini površini. Nevtrini so nenabiti osnovni delci z nizko maso, ki prihajajo na Zemljo iz vesolja in s sabo nosijo dragocene informacije o najbolj oddaljenih koncih vesolja.

Nova oprema bo znanstvenikom omogočila preučevanje tako imenovanih obsežnih zračnih ploh - "plazov osnovnih delcev, ki jih ustvarijo žarki z ultra visoko energijo," pravi Jegor Zadeba, gostujoči profesor Nevodovega znanstvenoizobraževalnega centra. Preučevanje obsežnih zračnih ploh bo znanstvenikom omogočilo dojeti lastnosti osnovnih delcev, ki vstopajo v Zemljino atmosfero.

Zadeba razlaga, da NEVOD znanstvenikom omogoča zaznavati spremembe v zgornjih plasteh Zemljine atmosfere in vnaprej napovedati nevarne atmosferske pojave, kot so nevihte, tornadi ipd. Dodatno NEVOD omogoča napovedovanje pojavov na vesoljski ravni, na primer magnetnih neviht. Po besedah profesorja imajo dostop do detektorja nevtrinov tudi študentje MIFI, ne samo profesorji.

"Ključna prednost našega projekta je relativno kompaktna akademska ekipa (za razliko od drugih večjih mednarodnih skupin), znotraj katere ima delo vsakega posameznega študenta in diplomanta posebno težo," še izpostavi Zadeba.

Globokovodni nevtrinski teleskop Bajkal-GVD na dnu Bajkalskega jezera

Marca 2021 je na dnu jezera Bajkal začel delovati edinstveni globokovodni nevtrinski teleskop Bajkal-GDV.

Razvila ga je mednarodna skupina znanstvenikov pod vodstvom Inštituta za jedrske raziskave pri Ruski akademiji znanosti v Moskvi. Teleskop bo raziskovalcem omogočal zaznavati vesoljske delce v vodah Bajkalskega jezera, po njegovi zaslugi pa bodo znanstveniki iz celega sveta dobili priložnost razvijati nova področja nevtrinske fizike.

"Visokoenergijska nevtrinska astronomija nam omogoča zaznavati dogodke, ki so se zgodili v davni preteklosti, kot npr. eksplozije supernov, formiranje oddaljenih galaksij ipd.," pravi Grigorij Domogacki, vodja laboratorija pri Inštitutu za jedrske raziskave.

"Kar se tiče njegove moči, je Bajkalski nevtrinski teleskop eden od peščice tovrstnih naprav na svetu," dodaja.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke