3 edinstvena ruska letala, ki nikoli niso zares zaživela

Znanost in tehnologija
IGOR ROŽIN
Ta letala bi lahko spremenila rusko letalstvo, a zaradi vojne in gospodarske krize niso nikoli zaživela.

Sovjetski in ruski zrakoplovi poleg ameriških in francoskih veljajo za najboljše na svetu. Ruski inženirji so skozi celotno 20. stoletje razvijali številne perspektivne projekte, ki bi lahko spremenili tok svetovne letalske zgodovine in postali komercialne uspešnice.

A iz različnih razlogov ti projekti nikoli niso dočakali serijske proizvodnje. Bodisi je divjala vojna, bodisi je v državi vladala gospodarska kriza.

Spodaj je seznam treh najzanimivejših projektov iz preteklih let, za katere najbrž še niste slišali.

Su-47

Ta lovec se je pojavil v poznih devetdesetih in bi lahko zasedel mesto ruskega lovca pete generacije namesto Su-57.

Velja za eno najbolj nenavadnih letal na svetu. Njegova posebnost je obrnjeno glavno krilo. Tovrstna oblika omogoča boljši nadzor pri nizkih hitrostih ter vzletanju in pristajanju, zmanjšuje radarsko vidljivost letala in povečuje njegov aerodinamični izkoristek.

A prav ta enkratnost je postala tudi razlog, zakaj Su-47 ni bil uveden v vojsko.

"Bil je predrag in neprimeren za serijsko proizvodnjo. Za izdelavo teh obrnjenih kril je treba uporabiti drage kompozitne materiale iz karbonskih vlaken in zato je vojska projekt prestavila 'na boljše čase', kajti v poznih devetdesetih ni bilo denarja. Suhoj pa je kasneje zasnoval projekt Su-57 in tako je Su-47 dokončno odšel v pozabo," pravi glavni urednik revije Arsenal Otečestva Viktor Murahovski.

A vse ni bilo zaman. Na lovcu Su-47 so preizkusili tehnološke rešitve, ki so bile kasneje uporabljene pri Su-57.

"Suhoj je eksperimentiral s stealth tehnologijo in namestitvijo orožja znotraj trupa, da bi dodatno zmanjšal radarski odtis letala. Tako eno kot drugo je bilo posodobljeno in je danes uporabljeno v lovcih pete generacije Su-57," dodaja.

Poslovno letalo S-21

Nadzvočno poslovno potniško letalo Suhoj S-21 je v osemdesetih letih postavljalo nov standard v tehnološkem razvoju. To, v vsakem pogledu izjemno letalo, še danes izgleda kot kakšno nezemeljsko plovilo iz prihodnosti, ki bi lahko postalo velika tržna uspešnica. Do proizvodnje pa nikoli ni prišlo, in to kljub finančnemu vložku zasebnih investitorjev.

"Takrat je bil to eden prvih komercialnih nadzvočnih poslovnih letal na trgu. Suhoj bi lahko že leta nazaj konkretno zagrizel na to področje," pravi Murahovski.

Razlog, zakaj ta projekt ni dočakal izvedbe, je po mnenju strokovnjaka isti kot pri Su-47 – denar.

"Po razpadu Sovjetske zveze ruska vojska ni imela niti denarja za plače vojakov, častnikov in inženirjev, kaj šele da bi investirala v razvoj letala. Stanje se je izboljšalo po prelomu tisočletja, ko so se dvignile cene nafte in plina in je Rusija lahko pričela z večmilijardnimi vlaganji v orožarske in razvojne programe," dodaja Murahovski.

Enega od teh programov se izvaja še danes. Rusija je vložila približno 300 milijard ameriških dolarjev v razvoj in nove pridobitve do leta 2027. Ta denar bo porabljen za razvoj novega strateškega letalstva in kopenskih sistemov ter za splošne posodobitve.

Prvo letalo na svetu s topovi na krilih

BB-21 se je pojavil v poznih tridesetih. Bil je prvo letalo na svetu s topovi, nameščenimi na krilih.

"Do takrat so letala uporabljala samo strojnice spredaj ali za pilotsko kabino. Sovjetski inženirji so nato predstavili letalo s topovi na krilih na daljinsko upravljanje," razlaga strokovnjak.

Vojska je projekt sprejela, a ga ni mogla realizirati v serijski proizvodnji, saj je Sovjetsko zvezo leta 1941 napadla Nemčija in so se vse tovarne morale prilagoditi na proizvodnjo lovca Jak-1. Ta je bil sicer slabše oborožen, a Sovjeti niso imeli izbire.

BB-21 bi moral biti opremljen z dvema velikokalibrskima strojnicama na vsakem krilu. Na zadnjem delu je letalo imelo še dodatno strojnico za obrambo pred napadi s hrbta.

Lovec je lahko dosegel hitrost 400 km/h in letel na višini 6.650 metrov, kar je bilo za tisti čas precej napredno.