Tri sovjetske oklepne zveri, ki nikoli niso zaživele

V zgodnji Sovjetski zvezi je bil eden glavni ciljev oblasti posodobiti tehnološke, industrijske in vojaške zmogljivosti države.

Slednje so predstavljale še posebej akutni problem, ki je spričo napetosti pred drugo svetovno vojno zahteval obilo pozornosti. Tako so se najboljši sovjetski inženirji spravili na delo in izumili nekaj najbolj nenavadnih oklepnih vozil, ki naj bi državi zagotavljala vojaško premoč. Njihova domišljija je bila tako brezmejna, da so mnogi od teh projektov zaživeli samo na papirju.

Tank na aerosaneh

javno lastništvo

Eden izmed teh izumiteljev je bil Pavel Grohovski. Čeprav se je pretežno zanimal za letalstvo, je risal tudi načrte za futuristična pehotna vozila.
Njegov tank na aerosaneh je bil oklepno vozilo, opremljeno s tremi smučmi in topom na vrhu kupole.

Prototip tega skrajno nenavadnega oklepnika je bil zasnovan v tridesetih letih v prostorih Posebnega konstruktorskega biroja zračnih sil Rdeče armade.

Tank na saneh je imel tri predele: bojni predel na sredini, predel za motor in menjalnik zadaj in nadzorni predel spredaj v kabini. Na vrhu je bila nameščena lahka tankovska kupola BT-2, ki sta jo sestavljala 37-milimetrski tankovski top in 7,62-milimetrska strojnica.

Vozilo je upravljala dvočlanska posadka voznika in strelca.

Bojni motocikel

javno lastništvo

Naslednji nenavadni projekt Grohovskega je bil t. i. bojni motocikel ali oklepni motor. Načrt je predvideval enosedežno napol gosenično vozilo, ki je spominjalo na motocikel s povečanimi terenskimi zmogljivostmi.
Voznik bi sedel spredaj v zaprti zaščiteni kabini, motor in menjalnik pa bi bila nameščena zadaj.

Oklep, ki je prekrival celotno vozilo, naj bi zagotavljal zaščito pred naboji in manjšimi fragmenti. Motor je imel zadaj dvoje gosenic, spredaj pa navadno motorno kolo.

Bojni hoverkraft

javno lastništvo

Verjetno najbolj nenavaden med projekti Grohovskega je bil oklepni hoverkraft z dvema motorjema. Ker je bil Grohovski izurjen letalski oblikovalec, ni bilo prav nič čudnega, da je sanjal o tem, da bi sovjetsko pehoto opremil z napravami, ki jih še niče prej ni videl. Oklepni hoverkraft je bil zasnovan prav za to.

Tako kot njegov zračni tank na smučeh, je bil tudi njegov hoverkraft sestavljen iz treh predelov: dva za motor in menjalnik spredaj in zadaj ter eden na sredini, namenjen dvočlanski posadki (vozniku/mehaniku in strelcu)

Nenavaden dizajn je bil zasnovan na naslednji ideji: dva motorja bi bila nameščena spredaj in zadaj za poganjanje dveh propelerjev, ki bi ustvarila vzgonski učinek. Oblikovalci predvideli tudi štiri navadna kolesa za primer, če vzgon ne bi bil zadosten.

Čeprav ta projekt nikoli ni zaživel, je tlakoval pot bodočim sovjetskim hoverkraftom.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.