Mjasiščev VM-T Atlant je svojo kariero začel v tajnih sovjetskih raziskovalnih centrih leta 1982.
Ministrstvo za obrambo Ruske federacije/VIRIN
Takrat je sredi kazahstanske stepe že dolgo obratoval tudi kozmodrom Bajkonur.
Zaradi odročnosti kozmodroma je premeščanje delov za rakete, satelite, šatle in druge objekte predstavljalo velik izziv, saj so ti tehtali po več ton.
TUBS
Po pregledu vseh možnosti, med katerimi je bila tudi gradnja raket v neposredni bližini izstrelitvene ploščadi, so se v Kremlju odločili za transportiranje delov uporabiti letalo. Tako se je rodil Mjasiščev VM-T.
Letalo je bilo po svoji originalni zasnovi variacija modela Mjasiščev M-4 Molot, strateškega bombnika, predelanega v strateško transportno letalo.
Ministrstvo za obrambo ZDA
Mjasiščev VM-T, poimenovan Atlant ali Atlas (v starogrškem jeziku "nosač") po enem od titanov iz grške mitologije, ki ga je Zevs kaznoval, da je moral na svojih plečih nositi nebeški svod. Izbira imena je bila glede na funkcijo, ki jo je opravljal, še kako primerna.
zajem posnetka zaslona
Trup so razširili za okoli pet metrov, da bi nanj bilo mogoče naložiti tovor, na rep so mu namestili dvojni pokončni stabilizator ter seveda vgradili nove, močnejše motorje.
Atlanti so prvič poleteli leta 1981, prvi polet s tovorom pa se je zgodil januarja 1982. Glavna naloga teh letal je bilo prevažanje nosilnih raket Energija iz njihovega proizvodnega obrata na kozmodrom Bajkonur. Atlant je na kozmodrom Bajkonur večkrat dostavil tudi sovjetski šatl Buran.
Od začetka uporabe do upokojitve leta 1988 je bilo letalo uporabljeno 150 krat, leta 1989 pa ga je zamenjal Antonov An-225 Mrija. Enega od Atlantov si lahko danes ogledamo na aerodromu Žukovski, drugega pa v letalski bazi Djagilevo v Rjazanu.