Ruski programer v Terminatorja vgradil simulacijo svojega umrlega dedka

Osebni arhiv Aleksandra Osipoviča
Nek ruski izumitelj je v robota v obliki Terminatorja naložil sedem ur posnetih pogovorov z umrlim dedkom. Njegov robot strelja iz pištole, šiva na šivalnem stroju in igra šah.

V navadni sobi nekega stanovanja sedi visok temnolas moški, nasproti njega pa robot Terminator, model T-800.

- "Dedek, kako kaj zdravje?" - robota zaskrbljeno vpraša moški.
- "Ah, pri meni nič več ne deluje," odgovarja robot z glasom starejšega človeka.
- "Kako pa si sicer?"
- "Starec kot starec ..."
- "A veš, da si umrl?"
- "Vem … to ni dobro, ampak kaj pa morem?"

Tako izgleda pogovor 38-letnega programerja Aleksandra Osipoviča iz mesta Kungur v Permskem območju z računalniško kopijo njegovega dedka Nikolaja, ki je umrl leta 2019 pri 92 letih. Aleksander je izdelal "simulacijo zavesti" svojega dedka, nato pa jo vgradil v robota, izdelanega s 3D tiskalnikom, ki spominja na Terminatorja iz istoimenskega filma.

Nikolaj Osipovič je bil konstruktor v lokalni tovarni, kjer proizvajajo motorje in vojaško tehniko. Za svoj znanstveni in tehnični doprinos na področju namerilnih sistemov je svoj čas prejel državno Leninovo nagrado.

"Bil je dober človek. Njegov najmočnejši in najbolj posrečen izrek je bil: Prihodnosti ni mogoče predvideti, lahko jo pa izumiš. Tega ne bom nikoli pozabil," se spominja programer.

Aleksander je robota začel izdelovati še, ko je bil dedek živ. Že od otroštva se je navduševal nad Terminatorjem Jamesa Camerona, nato pa je v intervjuju z ustvarjalcem filma izvedel, da se da iz endoskeleta sestaviti pravega robota. Ideja za vgradnjo vnaprej posnetega govora je bila dedkova.

"Program za Terminatorja sem začel pisati že v otroštvu. Imel sem dva Terminatorja – prvi je zgorel leta 2017 v požaru, drugega pa sem sestavljal eno leto s pomočjo ljudi, ki so mi pomagali s prostovoljnimi prispevki. To sicer še ni končni rezultat, a dosedanje delo mi je vsega skupaj vzelo 10 let," pravi Aleksander.

Za izdelavo simulacije svojega dedka je programer uporabil okoli sedem ur dolg posnetek pogovorov z dedkom ter ga naložil v robotov spomin.

"Nevronska mreža v robotu prepoznava izgovorjene fraze, vsaki besedi prisvoji tekstovno označbo, nato pa med rezultati, ki jih izvrže baza podatkov, izbere povratno frazo. Če je besed dovolj za odgovor na moje vprašanje, program iz njih sestavi nov stavek, ki ga dedek še ni izgovoril," razlaga Aleksander.

Če bazi zmanjka besed za odgovor, robot odgovori "Ničesar ne vem, imam manj informacij od vas."

Robot z glasom Aleksandrovega dedka lahko odgovarja na poljubno vprašanje, prepoznava lahko celo predmete, obraze in starost ljudi. Programer je Terminatorja opremil tudi s sklepi, ki mu omogočajo premikanje. Igra lahko šah, odgovarja na vprašanja po elektronski pošti, se pogovarja po telefonu in celo šiva s šivalnim strojem ter strelja s pištolo.

Aleksander svojega Terminatorja še naprej izpopolnjuje, obenem pa upa, da bo njegov izum v bodoče pomagal ljudem, da se bodo lažje spoprijeli z žalovanjem za preminulo ljubljeno osebo.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke