Zdržati kroglo iz ostrostrelske puške, preprečiti eksplozijo protipehotne mine, ščititi vojaka pred termovizijskimi kamerami, podnevi pa mu nuditi popolno kamuflažo v skladu z okolico. Vse to bo lahko zagotavljal bojni komplet za vojake prihodnosti Ratnik-3. Elementi tega kompleta in njegovi podsistemi so že prestali preizkušnjo v realnih bojnih okoliščinah v Siriji, vojska pa bi lahko v bližnji prihodnosti začela množično koristiti posamezne dele tega kompleta. In tu ne govorimo le o posebni kamuflažni obleki, zaščitnih jopičih, postajicah za zveze in bojni opremi, pač pa imamo v mislih tudi pametno orožje, ki bo strelcu sposobno pomagati najti cilj in mu tudi povedalo, kako se ga najbolje lotiti.
Prvi pogled na novo bojno opremo
Najnovejši komplet je bil predstavljen v sklopu sejma Armija-2021 na zaprti razstavi, kamor navadni obiskovalci niso mogli. Govori se, da naj bi bil obrambni minister Sergej Šojgu nad videnim izjemno navdušen. Koncern Kalašnikov mu je pokazal orožje, integrirano z nevronsko mrežo, ki ni le streljalo, ampak se je dobesedno "pogovarjalo" s strelcem, tako da mu je svetovalo, kdaj najučinkoviteje streljati. Tega ni omogočal avtomat sam, ampak optični in elektronski izvidniški sistemi ter označevalci ciljev, integrirani v vojakov bojni komplet.
Sergej Fadeičev / TASS
Pri Kalašnikovu so za civilni trg že prej predstavili orožje, ki izgleda, kot da je prišlo naravnost iz Vojne zvezd. V mislih imamo t. i. pametno puško MP-155 Ultima. Prav pripomočki, ki so bili vgrajeni vanjo, bi lahko bili vgrajeni v bojni sistem za vojsko. Na predstavitvi so se predstavniki koncerna pohvalili, da ima MP-155 Ultima vgrajen prenosni računalnik z displejem, da se jo da povezati z različnimi elektronskimi napravami, da premore indikator količine nabojev in merilec porabljenih strelov.
Kaj uporabljajo ruski vojaki danes
Trenutno vojska uporablja drugo generacijo sistema Ratnik (Ratnik-2), ki ga tvori pet integriranih elementov – za boj, zaščito, upravljanje, podporo življenjskim funkcijam in zagotavljanje energije. Vsak element ima lastne modularne podsisteme, ki se jih da zamenjati glede na podnebne pogoje in bojne okoliščine. V osrednjem pasu Rusije vojaki na primer uporabljajo kamuflažno uniformo z zeleno-črnim vzorcem, medtem ko v Siriji nosijo obleko v rožnato-solatno-sivem odtenku, da se bolje zlijejo s puščavskim okoljem. Zaradi nenavadnega združevanja barv ruski vojaki tej varianti uniforme pogovorno v šali pravijo "pujsek". V Arktiki se vojaki oblačijo v belo-črni komplet uniforme.
Po besedah razvijalcev komplet poleg kamuflaže zagotavlja tudi visoko stopnjo udobja. Komplet se da neprekinjeno nositi vsaj 48 ur, tkanina je prešita z materialom, ki prepušča zrak in odbija vlago, sprojektirana pa je bila tudi zimska varianta, ki se od poletne razlikuje po elementih za tvorjenje in ohranjanje toplote – potrebno je samo priklopiti akumulator in individualni grelnik se vklopi.
Vitalij V. Kuzmin
Vsi elementi v kompletu so medsebojno združljivi. Skupna masa standardne variante, ki sestoji iz kombinezona in zaščitnega jopiča proti ostrostrelskim nabojem, je okoli 10 kilogramov. Skupaj s čelado, zaščitnim jopičem šeste stopnje, ter zaščito za hrbet in stegna pa oprema tehta okoli 20 kg. Komplet bojne opreme lahko pokrije približno 90 % vojakovega telesa.
Za boj ima vojak na voljo cel asortiment avtomatov, pušk in mitraljezov. Glede na vejo in rod vojske, ki mu pripada, lahko nosi: avtomat Nikonova AEK-971, novejši različici avtomata Kalašnikova AK-12, AK-15 ali mitraljez Pečeneg. Na voljo je nova ostrostrelska puška 6V7M kalibra 12,7 mm, nov 40-milimetrski avtomatski bombomet 6G27 Balkan, ter nov prenosni artilerijski sistem kalibra 23 mm za uporabo proti lahki oklepni tehniki in utrjenim objektom. K vsemu temu pripadajo še elektronski merki in čelada s prikazovalnikom, ki vojaku omogočajo bojevanje iz prikritega položaja, brez da bi mu bilo treba dvigniti glavo iz kritja ali iz-za vogala.
Kaj bodo ruski vojaki dobili v prihodnje
Ratnik-3 smo si lahko kljub tajnosti, ki spremlja njegov razvoj, ogledali v sklopu omenjenega sejma Armija-2021. Na razstavnem prostoru podjetja razvijalca je stal "robokop" s popolnoma pokrito glavo v nekakšni motoristični čeladi, integriranimi 3D prikazovalniki, ter zaščitno obleko iz kompozitnih materialov, ki so spominjali na kožo kuščarja.
Kalashnikov Media
Poleg naštetega je dodan še eksoskelet iz titana, s pomočjo katerega lahko vojak na hrbtu nosi svojo lastno težo. Promovirali so tudi pametne škornje, ki ne samo da vojaka opozarjajo pred minami, ampak vsebujejo tudi sredstva za elektronsko motenje sprožilcev.
V kakšni obliki se bo vse to pojavilo v ruski vojski, je težko reči. Ratnik druge generacije stane okoli 200.000 rubljev po kompletu (dobrih 2.300 eur). Koliko bo stal komplet tretje generacije zaradi vrste sodobnih elektronskih dodatkov ter kompozitnih in titanovih materialov danes ne more napovedati noben strokovnjak. A morda to tudi ni najpomembnejši podatek. Vojske so pragmatične in kupujejo samo to, kar je zares nujno v danem času in prostoru. Iz tega razloga sta bila tudi prva dva Ratnika v rusko vojsko uvedena postopoma; najprej kamuflažna uniforma in sredstva individualne zaščite, nato strelno orožje, kasneje pa še elektronska in optična sredstva upravljanja na bojišču. Slednje imajo danes v polnem kompletu samo pripadniki posebnih enot, vojaški padalci in poveljniki tankovskih in artilerijskih enot.
Sredstva za upravljanje so dejansko navadni tablični računalniki z vgrajenimi zemljevidi, koordinatami ciljev in pomagali za njihovo uničenje. Ta so lahko v obliki avtomatskega preračunavanja smeri in hitrosti vetra za tankiste in artilerijce, ali pa podatki o tem, kakšni helikopterji in letala se nahajajo v območju delovanja za vojaške padalce, ter s čim so oboroženi. Vojaku ni treba drugega, kakor da z laserskim merkom označi cilj, na tablici izbere primerno strelivo za brezpilotnik, s katerim upravlja, ta pa cilj nato samostojno napade.
Nikolaj Hižnjak / Sputnik
Sprejemnik za tovrstne podatke na letalih in helikopterjih se imenuje Gefest-24. To je računalnik, ki je povezan s slehernim vojakom na kopnem, in deluje povsem avtonomno od pilota, kateremu po sprejemu signala s tal ostane le, da potrdi pripravljenost uporabe orožja. Vse ostalo opravi elektronika sama. Prav po zaslugi tega sprejemnika so ruske zračne sile v Siriji tako uspešno uporabljale orožje starejše izdelave, ki ni imelo preciznih pomožnih sistemov.
Avtor je odgovorni urednik časopisa Nezavisimoje vojennoje obozrenije
Preberite še: Najaktualnejše o tankih T-14 Armata