Malo znano je dejstvo, da je bila ZSSR prva država na svetu, ki je proizvajala in uporabljala lokomotive na dizelsko-električni pogon.
Ti vlaki so postali vlečni konji za prevoz tovora po ogromni državi in položili temelje nadaljnjemu tehnološkemu razvoju železnic, kot jih poznamo danes.
Spodaj predstavljamo seznam najboljših pet dizelskih lokomotiv, ki so bile v uporabi v ZSSR v tistih časih.
Šč-el-1 iz leta 1924 je bila prva linijska lokomotiva na svetu. Imela je 10-valjni dizelski motor, sestavljen iz delov, vzetih iz dvignjene britanske podmornice, ki je nekaj let pred tem potonila v Baltskem morju.
Novi motor je lahko proizvedel 1.000 konjskih moči in pognal lokomotivo do 75 km/h. Šč-el-1 je bilo lažje upravljati od starejših parnih lokomotiv in je bila tudi hitrejša, saj so inženirji na sredino kompozicije vključili poseben vagon za oprijem.
Hkrati pa je imela lokomotiva v primerjavi z vlaki prejšnje dobe eno resno hibo, in sicer nezanesljiv avtomatski menjalnik. Najpogostejša okvara pri Šč-el-1 je bila okvara diskov za tretjo brzino. Kljub temu so bile te lokomotive v uporabi 30 let, preden so jih zamenjali s tehnološko naprednejšimi.
Sovjeti so še naprej eksperimentirali z dizelskimi lokomotivami in deset let po uvedbi modela Šč-el-1 so izdelali prvo dvodelno dizelsko lokomotivo VM (Vjačeslav Molotov).
Narejen je bil samo en prototip po naročilu Združenega državnega političnega direktorata s ciljem povečati kapaciteto dizelskih vlakov za dvakratnik.
Zaradi prenagljene proizvodnje je lokomotiva dobila šibke motorje, ki niso bili dovolj močni, da bi vlekli dvakrat težje kompozicije in projekt je ostal na ravni prototipa.
Poleg standardnih vlakov so železniški operaterji potrebovali tudi nove ranžirne lokomotive.
Leta 1933 je bila v tovarni v Kalugi izdelana lokomotiva, imenovana AA (Andrej Andrejev). Bila je prva dizelska ranžirna lokomotiva v ZSSR in se je od običajnih linijskih razlikovala po tem, da ni imela avtomatskega menjalnika.
Zaradi številnih okvar AA nikoli ni šla v serijsko proizvodnjo, se pa je izkazala kot odličen prototip za nadaljnji razvoj lokomotiv.
To so bile prve sovjetske dizelsko-električne tovorne lokomotive. Pojavile so se leta 1932 kot plod sodelovanja med ruskimi in švicarskimi električnimi inženirji ter imele vrsto inovativnih rešitev.
Razred E el je postal uspešen projekt in tako so lokomotivo začeli na veliko uporabljati za prevoz tovora po vsej Sovjetski zvezi.
Te vlake so Sovjeti dobili v sklopu ameriški pomoči po sistemu lend-lease med drugo svetovno vojno.
Leta 1943 je Sovjetska zveza naročila serijo dizelskih lokomotiv iz Združenih držav Amerike. V ta namen je podjetje American Locomotive Company (ALCO) zasnovalo model RSD-1 (šestosno različico lokomotive RS-1)
V primerjavi z osnovno različico RS-1 je imela RSD-1 prilagojeno podvozje zavoljo zmanjšanja obremenitev na tire. Vse drugo je ostalo isto kot pri originalu.
Ameriški proizvajalec je potreboval dve leti, da je izdelal potrebno količino RSD-1 lokomotiv za ZSSR. V načrtu je bilo dobaviti 70 lokomotiv, a sta dve potonili med prevozom v Atlantskem oceanu.
Leta 1945 so te lokomotive prevažale tovor in ljudi za obnovo od vojne porušene države.
Vsi ti stroji so bili v uporabi do sredine osemdesetih let, ko so jih zamenjale naprednejše električne lokomotive.
Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
