Vojna mornarica v Vladivostoku
Vitalij Ankov/SputnikSpoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
"Pripadniki japonskih kopenskih samoobrambnih sil in ameriški marinci septembra načrtujejo dvotedensko vajo na severnem japonskem otoku Hokaido," poroča japonski časnik Nikkei. Načrtuje se, da bo v operaciji sodelovalo več kot 4.000 pripadnikov vojske. Manevri bodo največji doslej v državi. Cilj je "izboljšati sposobnost Japonske in Združenih držav, da se odzovejo na nove grožnje v Vzhodni Aziji" zaradi ruske posebne vojaške operacije v Ukrajini in kitajskega "nenehnega povečevanja vojaških zmogljivosti".
Razumljivo je, da v ozadju vsega stoji želja Tokia, da bi za vsako ceno ponovno pridobil želena ozemlja, ki pripadajo Moskvi. Konec koncev so glavne faze bojnega usposabljanja ameriške in japonske vojske izpopolnjevanje v amfibijskodesantnih operacijah.
Ali je mogoče obvladati morebitni konflikt?
Čeprav je Daljni vzhod daleč od evropskega dela Rusije, je bila tukaj oblikovana zelo močna večvrstna vojaška formacija: Vzhodno vojaško okrožje s sedežem v Habarovsku in Pacifiška flota z glavno bazo v Vladivostoku. Prvo se nahaja znotraj upravnih meja Daljnovzhodnega zveznega okrožja in ozemelj Republike Burjatija, Sahe (Jakutije), Zabajkalja, Kamčatke, Primorskega in Habarovskega ozemlja, Amurja, Magadana, Sahalina, Judovske avtonomne regije in Čukotskega avtonomnega okrožja. Pacifiška flota je odgovoren za vse v Japonskem morju, Ohotskem morju, Beringovem morju, Čukotskem morju in Vzhodnosibirskem morju. V obeh primerih gre za ogromna ozemlja in razdalje.
Izstrelitev manevrirne rakete Kaliber s fregate Maršal Šapošnikov v Japonskem morju.
SputnikStanislav Gadžimagomedov, namestnik vodje glavnega operativnega direktorata generalštaba, je na eni od okroglih miz v Svetu federacije izjavil, da Rusija preprosto nima dovolj ladij in letal, da bi se lahko uprla Američanom na Daljnem vzhodu. "Če vzamemo samo ladjevje, je ameriška premoč v številu ladij in odzivnih zmogljivostih veliko večja od naše. Če lahko popolnoma zapremo Črno in Baltsko morje, nam na Daljnem vzhodu še vedno primanjkuje ladij in letalstva," je senatorjem povedal Stanislav Gajimagomedov in dodal, da je Rusija pripravljena udariti po kršiteljih svoje morske meje, vendar je odločitev o tem sprejeta na najvišji ravni.
Vojaški poveljnik je besede izrekel v kontekstu rednih provokacij ameriških zračnih sil s preleti strateških bombnikov B-1B in B-52H iz letalske baze Andersen na Guamu ali japonske Misawe nad Ohotskim morjem. Ali pa nedavni incident, ko je bila ameriška jedrska podmornica Virginia, ki je ogrožala otok Urup na Kurilskih otokih, izgnana iz ozemeljskih voda države.
Zaradi "vojaške nezadostnosti" so bili vsiljivci vendarle izgnani. Kljub vsem težavam sta Vzhodno vojaško okrožje in Pacifiška flota med najsodobnejšimi ruskimi vojaškimi združenji. Dovolj je, če samo omenimo, da ameriške bombnike prestrežejo lovci Su-35S in MiG-31. Ameriško podmornico je odkrilo protipodmorniško letalo Il-38. Ta letala ne samo da najdejo "iglo v kopici sena", temveč jo lahko po potrebi uničijo s protipodmorniškimi torpedi. V primeru podmornice Virginia pa je bila to posodobljena fregata Maršal Šapošnikov.
Opremljena je s protipodmorniškim raketnim sistemom Otvet, ki je po sodobnih standardih edinstven. To je raketa-torpedo, ki se izstreli v zrak in nato s pomočjo padala pade v vodo. Raketa ne vklopi svojih motorjev in v skladu z inercijo nadaljuje svojo pot do cilja v spiralnem gibanju. Glavna nevarnost je v tem, da posadka sovražne podmornice ne vidi ničesar, kar se dogaja nad njo. Otvet ima torej veliko verjetnost, da bo dosegel želeni cilj. To je dejansko prestrašilo Američane, ki so se hitro umaknili že ob misli na streljanje Maršala Šapošnikova. Trenutno ima ladja na krovu tudi najnovejše manevrirne rakete dolgega dosega Kaliber in protiladijske rakete Oniks, sčasoma pa bo dobila tudi nadzvočno raketo Cirkon.
Jedrska podmornica Aleksander Nevski
Sergej Mamontov/SputnikVendar pa so v Pafiški floti tudi strateške jedrske podmornice. V Viljučinsku, glavnem oporišču podmorniških sil, so trenutno nameščene štiri strateške jedrske podmornice: ena K-44 Rjazan (razreda 667BDR Kalmar) in tri najnovejše razreda 955 Borej - K-550 Aleksander Nevski, K-551 Vladimir Monomah in K-552 Knez Oleg. Skupno število bojnega orožja teh podmornic je 192 jedrskih bojnih glav, ki jih na cilje na zahodni polobli dostavljajo balistične rakete R-29R in najnovejša 48 R-30 Bulava.
V nasprotju s pomorskimi silami, ki se počasi posodabljajo in nadgrajujejo, so obalne enote vzhodnega okrožja doživele najhujšo preobrazbo. Pred tem so poročali, da je okrožje od začetka letošnjega leta prejelo več kot 850 enot sodobne bojne opreme. Pacifiška flota je prejela strateško jedrsko podmornico razreda Borej, Aleksander Nevski, raketne sisteme zračne obrambe S-400 Triumf in Verba, raketne sisteme za večkratno izstrelitev Tornado-G, tanke T-72 B3 in T-80BVM, komunikacijske sisteme in sisteme elektronskega bojevanja ter brezpilotna letala. Druga raketna brigada v okrožju je bila oborožena z operativno-taktičnimi raketnimi sistemi Iskander-M, je poročala agencija RIA Novosti.
Ta oprema je nameščena predvsem na meji s Kitajsko. Vendar pa obrambno ministrstvo v zadnjem času posveča resno pozornost posodobitvi vojaške infrastrukture na Sahalinu in Kurilskih otokih.
Na Kurilskih otokih so na primer začeli uporabljati sisteme S-300V, ki jim pomagajo protiladijski sistemi Bal in Bastion. Nosijo manevrirne rakete H-35 in nadzvočne rakete Oniks. Slednje se zdaj aktivno uporabljajo v posebni operaciji v Ukrajini. Z ozemlja Krima pomagajo uničiti skladišča streliva in vojaške opreme v Nikolajevski in Odeski regiji. Na Daljnem vzhodu sta oba raketna sistema na otoku Kunašir, od koder so "na dosegu roke" ameriško-japonske vaje na Hokaidu.
Rusija. Sahalinska Regija. Protiladijski obalni sistem Bastion.
Tiskovna služba ruskega obrambnega ministrstva/TASSPosebno področje odgovornosti Vzhodnega vojaškega okrožja je postala obramba ruske strateške "severne morske poti". V bližnji prihodnosti bo ta prometna arterija postala glavna komunikacijska pot med Evropo in Azijo. Pot od Jokohame na Japonskem do Rotterdama na Nizozemskem je dolga le 7 300 navtičnih milj, medtem ko je pot mimo jugovzhodne Azije, Indijskega oceana, Rdečega morja, Sueškega prekopa, Sredozemskega in Severnega morja dolga 11 200 navtičnih milj. Na severni poti je skupno 13 dni potovanja.
Za zaščito poti je Moskva ob njej postavila šest vojaških oporišč. Dva od njih sta na neposrednem območju odgovornosti severnopacifiške flote v Čukotskem avtonomnem okrožju na rtu Schmidt in Vranglovem otoku. Pravzaprav so vrata iz Azije v Evropo. Za njihovo okrepitev so na Čukotki nameščeni tudi najmočnejši raketni sistemi Bastion z nadzvočnimi manevrirnimi raketami Oniks. Hkrati je bilo v Anadiru obnovljeno vzletno-pristajalno letališče za strateške raketne nosilce Tu-16 in Tu-95MS. Ti imajo na krovu manevrirne rakete dolgega dosega H-555 in H-101. Poleg tega zaradi dosega teh raket bombnikom sploh ni treba vstopiti v zračni prostor sosednje države.
Vadim Kozjulin, profesor na Akademiji vojaških znanosti, ugotavlja, da sedanje japonsko vodstvo precej boleče reagira na krepitev vzhodnega vojaškega okrožja, katerega otoške enote imajo obalne protiladijske raketne sisteme, proti katerim je ameriška mornarica nemočna. "To priznavajo tudi Američani. V bližini spornih otokov ni letalonosilk ali večjih skupin ladij, za razliko od Vzhodnokitajskega morja in na Tajvanu," je dejal Vadim Koziulin.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
