Genij v zaprtem mestu: Najbolj skrivnosten akademik v Sovjetski zvezi

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Akademik, ki ga je citiral Stephen Hawking, ni imel niti univerzitetne izobrazbe.

Toda skoraj 20 let so ga varovali v zaprtem mestu Sarov: Zeldovič je vedel preveč, vodil je jedrski projekt, predvsem pa je bil genij.

Doktoriral je pri 22 letih, pri 25 letih je postal doktor znanosti, pri 29 letih pa je prejel prvo od svojih štirih Stalinovih nagrad.

Za odkritja na področju fizike eksplozije in teorije zgorevanja, kar je bila njegova največja strast.

Skupaj s še enim fizikom, Julijem Haritonom, je dejansko izumil atomsko bombo že v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko se zanjo še nihče ni zanimal (desetletje pozneje je bila sprejeta in preizkušena različica njegovega kolega, akademika Saharova).

V petdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bil soavtor vodikove bombe RDS-6c, ki je bila 20-krat močnejša od atomske bombe.

Zeldovičev najbolj ambiciozen projekt pa se je zgodil leta 1958, leto pred tem, ko je bila na Luno poslana sovjetska sonda Luna-2. Sonda je bila prvo vesoljsko plovilo na svetu, ki je pristalo na površini satelita.

Zeldovič je leto pred misijo predlagal, da bi sondo oborožili z jedrskim nabojem in dobesedno razstrelili Luno. Zakaj? Na kratko, da bi dokazal vojaško in vesoljsko premoč ZSSR in da bi "to lahko zabeležil vsak vesoljski observatorij s pogledom, usmerjenim v Luno".

Da, nora zamisel, ki pa je imela v tistem času veliko privržencev. Na srečo so se odločili, da tega raje ne izvedejo. Tveganje, da bi bojna glava zgrešila polet in padla na Zemljo, je bilo preveliko.