- Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
- Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja
V njej naj bi temeljito preučili območje s pomočjo avtomatskih vozil in lunarnih roverjev. Nato naj bi vesoljska plovila na izbrano lokacijo prepeljala module.
Albert Puškarjov / TASS
Vsak od modulov je tehtal 18 ton, imel je premer 3,3 metra in je v zloženi obliki dosegel dolžino 4,5 metra. Na lokaciji se je raztegnil na 8,6 metra. Prototip takega modula je bil izdelan in preizkušen leta 1967.
Skupaj je bilo devet modulov: poveljniško mesto, laboratorij, skladišče, delavnica, zdravstveni center s telovadnico, kuhinja z jedilnico in trije bivalni prostori za dvanajst oseb.
Roskosmos
Po namestitvi modulov naj bi bazo prekrili z "lunarno zemljo" - regolitom. Ta bi jo zaščitil pred sevanjem, temperaturnimi nihanji in mikrometeoriti. Energijo za bazo Zvezda naj bi zagotavljal jedrski reaktor.
Izleti na površje v znanstvene namene naj bi potekali s posebnim lunarnim vlakom, ki bi bil dobro zaščiten pred vplivi okolja. Vozilo bi se lahko premikalo s hitrostjo 5 kilometrov na uro in se podalo na avtonomne vožnje, ki bi trajale tudi do 60 dni.
Roskosmos
Ambiciozni projekt Mesečeve baze ni nikoli ugledal luči sveta. Stroški v višini 50 milijard rubljev (80 milijard dolarjev) so bili za Sovjetsko zvezo previsoki.