Medplanetarna postaja "Mars-3" v montažni delavnici, Moskva, 1971
Borisov/TASSTa sonda je bila prvo vesoljsko plovilo, ki je uspešno pristalo na Rdečem planetu. Skupina naj bi takrat poiskala tudi prvo sovjetsko misijo na Marsu, sondo Mars-2, ki so jo izstrelili maja 1971. Sonda je med pristajanjem strmoglavila, vendar je postala prvo umetno telo, ki je pristalo na Marsu. Po mnenju znanstvenikov preučevanje teh vesoljskih plovil človeštvu pomaga pri osvajanju planeta.
Pred skoraj 20 leti je vesoljski navdušenec Vitalij Jegorov presenečen ugotovil, da lokacija sovjetskih sond Mars-6 in Mars-2 še vedno ostaja skrivnost. Tudi sonde Mars-3 še nihče ni videl. Slednja je bila protagonistka fenomenalnega dosežka, prvega uspešnega pristanka vesoljskega plovila na Marsu decembra 1971.
Jegorov je izgubljena sovjetska vesoljska plovila začel iskati s pomočjo slik, ki jih je posnel znanstveni satelit NASA Mars Reconnaissance Orbiter (MRO). Slednji je opremljen s kamero HiRise visoke ločljivosti. Zbral je skupino blogerjev, vesoljskih navdušencev in znanstvenikov, ki je na posnetkih, ki jih je posnela sonda MRO, odkrila predmet, podoben sovjetski vesoljski sondi. Povezal se je z Aleksandrom Bazilevskim, profesorjem na Inštitutu za geokemijo in analitično kemijo Vernadskega.
Zaradi njegove podpore je NASA marca 2013 organizirala še eno fotografiranje z MRO. Na posnetkih so lahko jasno prepoznali prevrnjeno os z motorji za mehki pristanek, zavoro s stožcem, padalo in pristajalni modul, ki je meril 1,5 metra. Nobenega dvoma ni bilo, da gre za vesoljsko sondo Mars-3.
Skupina, ki jo je ustanovil Jegorov, je poskušala ugotoviti, kje je Mars-6. Vesoljsko plovilo je v atmosfero Marsa vstopilo leta 1974. Takoj po pristanku je prenehalo oddajati. Po eni od različic naj bi bil vzrok za to marsovski vihar, ki je sondo ujel med zagonom motorjev za mehki pristanek.
"Glede na telemetrične podatke je sonda odprla padalo," pravi Jegorov. "Poskušali smo ga najti, vendar zaenkrat neuspešno. Na slikah, ki jih imamo, smo opazili nekaj pik, ki bi jih lahko ustvaril spuščajoči se modul, vendar za zdaj še nismo zbrali dovolj dokazov. Čakamo na nove fotografije območja, na katerem je plovilo domnevno pristalo."
Po McEwenovih besedah študija fotografij, ki sta jih posnela plovila Mars-3 in Mars-6, znanstvenikom pomaga razumeti razloge za težave, ki jih je imela sovjetska strojna oprema.
"Na podlagi slik lahko celo ugotovimo, v kolikšni meri so bila ta sovjetska vesoljska plovila prekrita s peskom ali prahom," je povedal Bazilevski. "To je eden od načinov, s katerim lahko preučujemo ozračje Rdečega planeta, kar je pomembno za gradnjo prihodnje postaje na Marsu. Ozračje tega planeta je tako spremenljivo, z občasnimi nevihtami in močnimi vetrovi, za razliko od Lune, kjer lahko sledi lunarnih plovil ostanejo nedotaknjene več tisoč let."
Preberite o tem, kako je ZSSR prva dosegla Mars in ga pokazala svetu!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.