V poznih 40. letih prejšnjega stoletja so v Sovjetski zvezi začeli ustanavljati zaprta mesta. Na Stalinov ukaz so Sovjeti izvajali program za razvoj jedrskega orožja, posledično pa so v odročnih krajih države v strogi tajnosti zrasla naselja, ki jih ni bilo mogoče najti na nobenem zemljevidu.
Jedrski reaktorji, tovarne, v katerih so izdelovali sestavne dele za jedrsko orožje in razvojni centri za jedrsko energijo so se nahajali v »zaprtih administrativno – teritorialnih organizacijah« (ZATO). Svoje ZATO-je sta pozneje dobila tudi Ministrstvo za obrambo in vesoljski program.
Čeprav je tisoče ljudi živelo v zaprtih sovjetskih mestih, uradno ta sploh niso obstajala. Prebivalcem, ki so mesta zapustili, je bilo pod grožnjo kazenskega pregona prepovedano razkriti, od kod prihajajo. Na območje ZATO-jev ni bilo mogoče vstopiti brez posebne prepustnice.
Kot nadomestilo za življenje pod tako strogim režimom, so prebivalci zaprtih mest k osnovni plači dobili dodatnih 20 odstotkov. Poleg tega so bile zaloge hrane v ZATO-jih mnogo boljše kot v navadnih mestih. Prebivalci so imeli celo dostop do klobas, ki jih je bilo v tistih časih sicer izjemno težko kupiti.
Po propadu Sovjetske zveze so ruske oblasti opustile status zaprtih območij, a mnoga mesta še naprej ostajajo zaprta. V okviru režima ZATO danes še vedno obstaja nekaj več kot 40 ruskih mest.
Strog režim
»Mestno obrobje je zaščiteno z visoko ograjo, ki ima le nekaj nadzornih točk, skozi katere lahko vstopiš v mesto,« je razložil Konstantin, nekdanji prebivalec zaprtega mesta Ozersk v pokrajini Čeljabinsk, približno 1300 kilometrov vzhodno od Moskve.
Fotografija iz osebnega arhiva
Slikovito mesto Ozersk, zgrajeno leta 1940, leži med štirimi jezeri v Uralskem gorovju, v njem pa deluje veliko podjetje za proizvodnjo delov jedrskega orožja in izotopov.
V vseh ZATO-jih so razmere podobne. Varnostniki spustijo naprej le tiste, ki imajo pri sebi prepustnico. »Imamo tri vrste prepustnic: enkratne, začasne in stalne,« je natančna Irina, prebivalka zaprtega mesta Sarov, ki se nahaja 320 kilometrov vzhodno od Moskve.
Stalno prepustnico lahko dobijo le tisti, ki so bili rojeni v zaprtem mestu ali pa so zaposleni v njegovem glavnem podjetju. Preostali dve vrsti prepustnic lahko obiskovalci pridobijo le po dolgotrajni obravnavi varnostne službe, mesto pa lahko obiščejo le tisti, ki imajo tam bližnje sorodnike ali so na poslovnem obisku. Običajnim turistom, še posebno tujcem, zelo redko ali celo nikoli ne odobrijo prošnje za vstop v mesto.
Po drugi strani pa prebivalci zaprtih mest niso v ničemer omejeni: »Nihče ne ovira internetnih povezav, nimamo policijske ure,« je povedal Konstantin iz mesta Ozersk.
Prebivalci ZATO-jev pravijo, da je varnost ena od prednosti življenja v zaprtem mestu. »Ko sem bil še otrok, je bila beseda mesto sopomenka za zaščito,« se spominja Konstantin.
»Ljudje od zunaj, med njimi nekdanji zaporniki, sleparji in berači, nimajo vstopa v mesto. Pri mojih šestih letih smo z družino obiskali neko drugo mesto. Ko sem prvič v življenju videl starejšo žensko, ki je prosjačila na ulici, sem doživel šok.«
Fotografija iz osebnega arhiva
Za vse, ki sodelujejo v razvoju mestne industrije, je lažje študirati in delati v zaprtem mestu. Sarov, ki je bil že v času Sovjetske Zveze središče razvoja jedrskega orožja, še danes ohranja pomembno vlogo v ruski znanosti.
»V majhnem mestu, od koder prihajam, ni bilo nobene univerze. Univerza v Sarovu me je pritegnila, ker se tu ukvarjajo s fiziko in matematiko, ki sta me zanimali,« je povedala Irina.
Po dokončanem študiju na univerzi je ostala v Sarovu, da bi delala v lokalnem podjetju, povezanem s korporacijo Rosatom, ki se ukvarja z jedrsko energijo.
Številni prebivalci dolgčas omenjajo kot glavno pomanjkljivost zaprtega mesta. »V Severomorskem, na primer, ne morete v prostem času početi ničesar,« je potarnal Roman, ki je včasih živel v tem zaprtem mestu (oporišče ruske mornariške severne flote, ki leži skoraj 1500 kilometrov severno od Moskve).
Po mnenju Romana status zaprtega mesta zavira gospodarski razvoj, zato bi si želel, da bi vrata Severomorska odprli. Ker bi tako lažje vzdrževal stike s prijatelji in sorodniki, mesto pa bi doživelo ekonomski razcvet.
A vsi prebivalci ZATO-jev niso takšnega mnenja: ankete so pokazale, da večina prebivalstva v zaprtih mestih podpira ohranitev posebnega režima.
Konstantin iz mesta Ozersk je eden od nasprotnikov odprtja svojega mesta. »Imamo svoj način razmišljanja, kar je naš mali veliki ponos,« je povedal.
»Smo drugačni. Če v ostalih mestih ljudje na vprašanje "Kaj vedno vzamete s seboj, ko zapustite mesto?", odgovarjajo s telefon ali uro, bi vsakdo iz Ozerska ponosno rekel: "Dovolilnico in potni list!"«
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
