Polotok Krim: izgubljen v času

"Provansa na Krimu" v bližini vasi Turgenjevka.

"Provansa na Krimu" v bližini vasi Turgenjevka.

Shutterstock/Legion-Media
Nekaj več kot dve leti je minilo od referenduma na Krimu, ki je vodil do podpisa sporazuma med polotokom in Rusijo. Priključitev k Ruski federaciji je postala vir gorečih polemik med Rusijo, Ukrajino ter Zahodom, mnoga veleposlaništva pa potovanje na Krim vse od takrat odsvetujejo. Gospodarske sankcije, ki so bile sprejete kot odgovor na omenjene dogodke, so otežile potovanje po Krimu, saj tam ne pristaja skoraj nobena mednarodna letalska družba. Poleg tega morajo obiskovalci s seboj nositi tudi polne žepe gotovine, saj bančne in kreditne kartice sprejemajo bolj izjemoma. A prečudovita narava za mnoge pretehta "tehnične" nevšečnosti.

Tavrida (antično ime za polotok) je ogromen še ohranjen muzej na prostem. Arhitekturna slikovitost Krima je posledica njegove bogate zgodovine. Jamska mesta, zidovi in stolpi srednjeveških mest, več krščanskih cerkva, mošej, judovskih sinagog, srednjeveških samostanov na krimski zemlji mirno obstajajo v sožitju. Imena mest kot so Jalta, Simejiz, Partenit in Livadija pričajo o turški in grški zapuščini polotoka. Današnji Krim je vse kaj drugega kot podoben Evropi ali Turčiji.

Simejiz, Krim. Fotografija: Lori/Legion-Media

Krim, kakršnega odkrivajo sodobni turisti, je nekoliko divje in preproste duše. Zdi se, kot da se bo velika zgodovina Krima šele zgodila, razgrnjena pred očmi popotnika in ne v davni preteklosti. Bistvo Krima v tem trenutku vsekakor pripada sovjetski dobi. Živ primer tega je najdaljši medmestni tramvaj na svetu (96 kilometrov), ki neprekinjeno vozi že od leta 1959. Zaobljeni sovjetski trolejbusi s prijaznim videzom, kakršne vidimo v starih filmih, po razbeljenih cestah še kar prevažajo potnike. Čeprav se zdi, kot da so nekakšni muzeji na kolesih, so domačinom v velik ponos.

Krimska letovišča in okoliška pokrajina so bila najljubša, skoraj edina počitniška destinacija sovjetskih državljanov. Krim so ljubili sovjetski ustvarjalci filmov, zato je bil na svojem vrhuncu Krim eno od najbolj obiskanih filmskih prizorišč v Sovjetski zvezi.

Krim je znan tudi kot eno najboljših zdravilišč za pljučne bolezni in domačini še danes znajo povedati mnogo zgodb o bolnikih, ki so jim diagnosticirali hudo pljučno kronično bolezen. Zdravniki so jim napovedali le še nekaj mesecev življenja, a ko so prispeli v Jalto, so oboleli tu delali in živeli še naslednjih 30 do 40 let. Nenazadnje to potrjuje tudi zgodba svetovno znanega profesorja Botkina (ruski terapevt Sergej Petrovič Botkin, op. ur.) 

Kakršna infrastruktura, takšne storitve?

Krim se še vedno nahaja v gospodarski in politični tranziciji, saj na ozemlju polotoka še niso začeli ne z velikimi gradnjami ne s popravili. Turist, ki je vajen čistih in urejenih evropskih mest, bo med zapuščenimi stavbami in ulicami, tako imenovanimi “kurniki“ (majhne, neugledne hiše z malo opreme, ki jih navadno najemajo turisti) ter kupi smeti ob cestah in drugod, le težko našel udobje.  

Krimski starodobni trolejbus. Fotografija: Lori/Legion-Media

Takšne podobe seveda vzbujajo precej žalostne občutke in obiskovalcu se včasih kaj lahko zazdi, da se je vrnil na začetek devetdesetih (v eno izmed težjih obdobij sodobne Rusije). Tamkajšnja pokrajina brez dvoma poplača otožne vtise. Poleg tega je na Krimu precej lahko najti spodobno prenočišče in se prepustiti uživanju v udobju počitnic.

Domače ponudbe sicer ne bi označili za zelo kakovostno, so pa zato domačini zelo prijazni, prijateljski in odprti do obiskovalcev. Sam Skove, petindvajsetletni ameriški novinar, je Krim obiskal v začetku lanskega junija: »Na Krim sem priletel iz Moskve in pot se mi je zdela zelo enostavna. Na letališču Simferopol je bilo precej gneče, ogromno voznikov taksijev, a če veš, na kateri avtobus skočiti, ni tako težko. Z avtobusom je najlažje potovati (bil sem v Jalti, Sevastopolu in Balaklavi), vendar tega ne bi priporočal nekomu, ki ne govori rusko, saj mnoge avtobusne proge niso najbolje označene. Z domačini sem govoril le rusko, zato ne vem, ali znajo angleško. Kot Američan sem bil deležen mešanih vtisov, a lahko rečem, da so bili ljudje na splošno do mene zelo prijazni. Vsekakor so prijaznejši od Moskovčanov. Krim je poleg tega tudi precej cenejši od Moskve, kar kljub visoki inflaciji ni nič nenavadnega. Če pa pogledamo naravo, je zelo lepa, hribi okrog Balaklave so prečudoviti in tamkajšni kraji res nekoliko nerazviti.« Ljudje sem ne potujejo zaradi udobja, temveč zaradi svežega zraka z vonjem po cipresah, zaradi gorskih pokrajin in razgleda na morje, nočnega neba, posutega z zvezdami in nenazadnje zmernih cen.

Kje se nastaniti, kaj si ogledati?

Večja mesta, kot sta Simferopol in Sevastopol, so glasna in precej kaotična. Življenje je v polnem zagonu, cene v kavarnah pa primerljive z moskovskimi. Kdor išče oddih na svežem morskem zraku in zamaknjenost tihih južnih noči, naj raje odide na južno obalo Krima. Povprečna cena dvoposteljne sobe domačega ponudnika bo izven sezone približno 1000 rubljev (cca.15 evrov) na noč, poleti pa lahko poskoči tja do 4000 rubljev (okoli. 50 evrov) na noč. Nočitev v hotelski sobi se giblje med 1000 in 25000 rubljev (okoli 15 - 340 evrov). Namestitev si poiščite v manjših in mirnejših mestih, kot so Partenit, Simejiz, Alušta, Alupka, Gurzuf, Gaspra in Foros.

Palača Voroncovski na Krimu. Fotografija: Lori/Legion-Media

Splača se začeti v Jalti, enem od bolj priljubljenih letovišč na otoku, ki je na trenutke glasno,  večinoma pa mirno »mesto sreče«. Gre za eno od glavnih prometnih vozlišč na polotoku, zato je odlična začetna točka za avtobusni prevoz do bližnjih mest. Vsakdo mora nujno obiskati plažo Masandra in poskusiti istoimensko vino. Žičnice in gondole, grad Lastovičje gnezdo, zgodovinska mesta (Dulber, Kičkine, Voroncovski, Livadiski), botanični vrt v Nikiti in rezervat v Jalti so le del seznama znamenitosti, ki jih je nujno treba obiskati. 

Kot naslednjo postajo potovanja priporočamo Simejiz, tiho in urejeno majhno mesto, ki je od Jalte oddaljeno le dobre pol ure. Tu si lahko ogledate čudovite parke iz 30. let 20. stoletja, goro, ki je podobna ležeči mački, in znamenito skalo Diva. V bližini tega skalnega vrha so našli ruševine mnogih svetišč. 

Zaliv Balaklava v Sevastopolu, Krim. Fotografija: Lori/Legion-Media

Hribolazce bodo navdušili pohodi na vrh Aj-Petri blizu Alupke in na Aju-Dag blizu Partenita. Na prvi vrh pelje tudi gondola Miskhor-Sosnovi Bor-Aj-Petri, z enim od najdaljših nepodprtih razponov v Evropi. Drugi vrh bo lahko osvojil še tako neizkušen pohodnik, ki bo za svoj trud nagrajen z mnogimi skritimi razgledi proti morju.

Po skritih brezpotjih

Druga znamenitost, ki jo najdete na Krimu, so številna delno zapuščena in zanimiva mesta za ljubitelje nenavadnega. Takšna so polja sivke v vasi Turgenjevka med Simeferopolom in Sevastopolom, za katera celo redki domačini vedo, da obstajajo, zato je iskanje krimske provanse lahko izjemno zanimiva dogodivščina.

Polja sivke na Krimu. Fotografija: Shutterstock/Legion-Media

Cerkev sv. Luke leži na istem mestu, kjer je stala grška vas Laki, preden je bila porušena. Verske obrede še danes opravljajo, saj je svetišče postalo priljubljeno med eko-turisti in domačimi zgodovinarji. Naslednji skrivnostni biser je Mali Jeruzalem, ki je pravzaprav majhno mesto v središču Jevpatorije. V njem se nahajajo mošeje, armenska cerkev, ortodoksna cerkev, karaitska kenesa (karaitska judovska ločina, op.ur.), dve sinagogi in derviški samostan, ki so vse zgrajene na enem mestu. Glavna mestna ulica z imenom Karaimska se v poletnem času spremeni v sejem in karneval. 

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.