Kavkaška joga in pražene pite: Spoznajte Adigejo

Lori/Legion-Media
V Republiki Adigeji na jugu Rusije trdijo, da je zdravo jesti pražene sirove pite. Morda pa res, če seveda svoje obroke kombinirate s Uork Habze – kavkaško različico joge!

Republika Adigeja je dežela ljudi, ki živijo večno, divjih kanjonov z jamami, čerkeških sadovnjakov in planot s čredami ovac. Adigeja je zaradi svoje edinstvene energije in vtisa, da se je čas tam ustavil, dobila vzdevek »mali ruski Tibet«. Zaradi planinskega zraka in prelepe pokrajine se vam v glavi kaj lahko zavrti. To je čarobnost dežele Adigejcev – enega od dvanajstih čerkeških plemen.

Iz Moskve letite do Krasnodara, kar vam bo vzelo dve uri časa, potem pa samo še nekaj ur z avtomobilom in že boste v Adigeji. Prvo, kar boste opazili na poti od krasnodarskega letališča do Majkopa - glavnega mesta republike - je morje sončnic z več tisoč sijočimi rumenimi »glavami«, ki na obeh straneh ceste pokrivajo polja. Veličasten prizor dopolnjujejo snežni vrhovi Skalnatega hrbta, ki se pred vami izrisujejo na obzorju.

Vir: Lori/Legion-Media

Lokalna kuhinja

Adigejska kuhinja je tesno povezana s čerkeško duhovno prakso, ki je znana pod imenom Uork Habze – gre za kavkaško tradicijo, ki je skupek joge, vaj in meditacije. »Pot izbranih« kar Uork Habze pomeni v prevodu, postaja na Severnem Kavkazu čedalje bolj priljubljena praksa. Včasih so skrivnostna znanja lahko osvajali samo ljudje plemenitega porekla, ki so bili hkrati pogumni, talentirani in lepi, dandanes pa so dostopna vsem.

Hrana je neločljivo povezana z duhovno tradicijo in še povečuje njene pozitivne učinke na človeško zdravje. Recepti za tradicionalne jedi so stari na tisoče let in skupaj s kulturo vzgajanja in uporabe ekološko čistih sestavin, zmerno lokalno prehrano ter aktivnim načinom življenja, pripomorejo k dolgemu življenju in dobremu zdravju tamkajšnjih prebivalcev. 

Vir: Lori/Legion-Media

Glavna adigejska specialiteta je haljuž. Gre za nadev iz mehkega belega sira v tankem testu, ki vpija in uravnoteži slanost sira. In v tem se haljuž razlikuje od ostalih severnokavkaških izdelkov iz testa: hačapurija, osetinske pite ali lavaša.

Vir: Lori/Legion-Media

Avtentični haljuž je navzven hrustljav, znotraj pa ostane mehak. Pečejo ga v sončničnem olju, ki ga proizvajajo v Adigeji. Glavna sestavina adigejske specialitete je k'uae, posebna vrsta adigejskega sira.

Vir: Lori/Legion-Media

Kje lahko poskusite haljuž

V Majkopu, glavnem mestu Adigeje, obstaja le nekaj lokacij, kjer lahko poskusite tradicionalne jedi in sladice. Café "Dišeps" je odprla družina turških emigrantov, vodi ga pa Ibragim Čatau. Gre za Čerkeze, ki so se vrnili v svojo zgodovinsko domovino. »Dišeps« po adigejsko pomeni »zlata duša«. Čerkezi imajo zelo radi zlato barvo in jo povezujejo z lepoto svojih žensk.

Vir: Lori/Legion-Media

 »Posebni kuharji v naši kuhinji pečejo turške mante in haljuže,« je pojasnila nasmejana natakarica. »Moja mama uporablja enak recept za haljuž, kot ga tradicionalno uporabljajo v planinskih vasicah«

Haljuži morajo biti med praženjem popolnoma prekriti z oljem, da lahko narastejo – kar pomeni, da so pripravljeni. Vzamete jih iz olja in posušite s prtičkom ter tako odstranite odvečno  maščobo. Debelejši so od čeburekov, ki med kuhanjem malce upadejo. In ravno zaradi svoje polnosti ostanejo haljuži tako mehki, ko se vam v ustih topi sir.

Vir: Lori/Legion-Media

Tamkajšnji prebivalci radi povedo, da nekaj haljužev in kozarec domačega vina odženejo vse skrbi. Ne glede na to, kako globoka je vaša žalost.

Že res, da en sam haljuž vsebuje približno 270 kalorij, zato pa Adigeja ponuja neskočno možnosti za sprehod po prekrasni pokrajini, kjer jih mirno lahko pokurite.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.