Vzhodna pravljica – šest dejstev o Bahčisarajskem dvorcu

1. Edinstven med dvorci

Bahčisarajski dvorec je unikaten spomenik krimsko-tatarske dvorne arhitekture, ki je preživel do današnjih dni. Zgradili so ga sredi 16. stoletja, najstarejše gradnje na tem zemljišču pa datirajo že v 30. leta 16. st. – gre za banje Sari-Gjuzelj (v krimski tatarščini to pomeni »rumena lepotica«, op. ur.) in veliko Kanovo mošejo. Posebej za poveljnika so postavili ložo, ki so jo okrasili z vitražem in ploščicami iz turškega kraja Iznik. Loža je odprta še danes. »Bahčisarajski dvorec ni bil edina kanova rezidenca,« pripoveduje namestnica znanstvenega direktorja Bahčisarajskega muzeja Anna Polkanova. »Obstajalo je še 5 tako imenovanih malih dvorcev. Vendar pa je bilo glavno mesto življenja krimskih vladarjev vedno Bahčisaraj, ki so ga zgradili na ukaz Sahiba I. Geraja.«

Bahčisarajski dvorec. Vir: Lori / Legion-Media

2. Tukaj je bilo središče političnega življenja kanata

Več kot 200 let je bil dvorec središče političnega življenja Krimskega kanata. Vsak vladar je dodajal nove konstrukcije, s čimer je ohranil spomin nase. Tako je postopoma nastajala oblika dvornega kompleksa, kot ga lahko vidimo danes. Mnogi vodnjaki in sadovnjaki so po lepoti spominjali na ime dvorca – Bahčisaraj namreč v krimski tatarščin pomeni »dvorec-sadovnjak«. Mesto, kjer se je bilo mogoče ohladiti in odpočiti, je vzbujalo predstave o raju na zemlji.

Vir: Lori / Legion-Media

3. Tukaj so se ohranili izvirna arhitektura in vitraži iz 16. stoletja

»Dvorni kompleks je izpeljan v arhitekturnem slogu, ki je tipičen za tedanji Krim. Poleg administrativnih teles so se v njem nahajali tudi osebni prostori za počitek kana in njegove družine, knjižnica, mošeje in druge stavbe,« razlaga Anna Polkanova. Tako je na primer Dvorana Divana eden od najbolj občudovanja vrednih prostorov v dvorcu. Tukaj so reševali najpomembnejša vprašanja kanata: kan je sedel na prestolu, obloženem z oranžnim suknom in okrašenem z zlatim vezenjem. Kdor se je približal kanu, je moral sesti na nizke divane, kanovi svetovalci pa so sedeli na klopeh ob steni. V zgradbi so se ohranili vitraži in izklesan strop iz 16. stoletja.

V dvorcu je deloval slavni arhitekt Omer. Njegovi podvigi so se ohranili v Veliki Kanovi mošeji in Poletni hišici. V 18. stoletju jo je obnovil in ji dodal še eno nadstropje – Zlati kabinet.

Likovni okrasi arhitekta Omerja so ohranjeni na Veliki kanski džamiji ter v letni rezidenci. Vir: Alamy / Legion-Media

4. Ruski požig v 18. stoletju

Leta 1736 so Bahčisaraj med Rusko-turško vojno zavzeli ruski vojaki. »Pod poveljstvom feldmaršala Miniha je ruska vojska prvič prišla na Krim,« pripoveduje višji znanstveni sodelavec moskovskega Zgodovinskega muzeja Gennadij Marštupa. »Z vojsko je Minih prišel do Bahčisaraja ter podvrgel dvorec in kanovo prestolnico ognju. Poveljnik je Jekaterini II. poslal sporočilo o »popolni zmagi«. Pozneje so dvorec prenovili, opis dvorca iz tistega časa, ki ga je ukazal Minih, pa se je ohranil.

Vir: Alamy / Legion-Media

5. Dvorec je slavil tudi pesnik Aleksander Puškin

Eden od najbolj slavnih spomenikov na ozemlju dvorca je fontana solza. Legenda pravi, da jo je naročil krimski han Geraj v spomin na ljubljeno Diljaro Bikeč, postavili pa so jo poleg njenega mavzoleja. Kapljice vode so simbolizirale solze žalosti, čaše pa gorje, s katerim se je napolnilo srce.

Leta 1787, malo pred obiskom Jekaterine II., so fontano prenesli na majhno dvorišče. Leta 1820 se je v Bahčisaraju mudil tudi znameniti pesnik Aleksander Puškin. Čez nekaj let je napisal pesnitev Bahčisarajska fontana, v kateri so verzi proslavili dvorec: »Fontana ljubezni, fontana živi! V dar prinesem ti dve vrtnici!« Po tradiciji že mnogo let vsak dan v čašo vržejo dve solzi.

Fontana solza, ki ji je Puškin posvetil znano pesnitev Bahčisarajska fontana

A. Savin / Wikimedia Commons

Okrasi v Bahčisarajskem dvorcu. Vir: Alamy / Legion-Media

6. V dvorcu so se ustavljali tudi ruski carji

Bahčisaraj so pogosto obiskovali monarhi. Jekaterina II. je med svojim potovanjem tukaj preživela tri dni. Njen obisk obeležuje cestni znak (t. i. Jekaterinska milja), ki označuje pot carice iz Peterburga na Krim. Pozneje sta bila tukaj tudi Aleksander I. in Aleksander III., leta 1912 pa je v Bahčisaraj pripotoval Nikolaj II. V spomin na obiske ruskih carjev so tukaj postavili spominska obeležja. Ob tristoletnici dinastije Romanovih leta 1913 so s sredstvi prebivalcev Bahčisaraja postavili fontano, ki je bila prva v vrsti spomenikov, postavljenih ob tej priložnosti.

Polotok Krim: izgubljen v času

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.