Divji konji in hladen ogenj: Odprava v Južno Sibirijo

Avantura se začenja! Če še vedno mislite, da je Sibirija samo močvara z zanič cestami in mrkimi medvedi, ki gledajo izza vsakega vogala, si oglejte tole pot ob reki Išim v Tumenski pokrajini.

Vir: Maksim Tarasov

Naš cilj je mala vas z dvajsetimi jurtami na planoti, stisnjeni med vrhovi gorske verige Kuznecki Alatau. Tukaj se nahaja muzejski kompleks Hakaskial. V 19. stoletju so številne družine Hakasov živele v podobnih jurtah. V eni od njih lahko tudi prenočite.

Vir: Maksim Tarasov

Meščani so prosili našega fotografa Maksima Tarasova, da najde njihovega izgubljenega konja s pomočjo svojega kvadrokopterja s kamero. Poglejte, kaj je posnel:

Vir: Maksim Tarasov

Turiste pričakajo dekleta v hakaški narodni noši. Hakasi so jo nosili do sredine 20. stoletja, nato pa so prešli na evropski slog oblačenja. Današnji Hakasi nosijo narodno nošo ob družinskih in nacionalnih praznikih, kot sta Tun Pajram (praznik prvega ajrana, hakaške pijače iz kislega mleka) in hakaško novo leto Čil Pazi.

Vir: Tatjana Žukova

Junija pravila že močno diktira poletna vročina. Ko stojiš ob strani, se voda v gorski reki zdi hladna, v resnici pa se je nato izkazala za precej toplo.

Vir: Tatjana Žukova

Pred 400 leti so na Altaju na obalah Teleckega jezera živeli Tjoljosi, tukajšnji narod turškega porekla. Bili so nomadi in so se ukvarjali z živinorejo. Njihovo potomci so Altajci, ki še vedno živijo tukaj.

Turistične poti v smeri Altajskih planin potekajo preko Teleckega jezera. Pot vzdolž jezera se začne v vasi Artibaš in pelje do doline reke Čulišman, pa tudi do »Kamnite gobe« in kaskadnega slapa Učar, ki je visok 160 metrov – največji slap na Altaju.

Vir: Tatjana Žukova

Tukajšnji ustrežljivi štirinožni vodič vas lahko popelje po ekskurziji okrog jezera.

Vir: Tatjana Žukova

Šorški šaman med svojim obredom. Šorci so narod, čigar predniki so bili znani po vsej Sibiriji po veščinah litja železa. Prepričani so, da je svet razdeljen na tri dele: nebo (jurta Ulhi), srednji svet (jurta Orti) in dežela zlih duhov (jurta Ejni). Ljudje živijo v srednjem svetu, medtem ko šamani s pomočjo ognja komunicirajo z drugima svetovoma. Šaman ob ognju pušča fine pladnje z okusnimi slaščicami in kosi kruha, da bi dobil naklonjenost duhov.

Vir: Tatjana Žukova

Gospodarica tajge je skulptura Dašija Namdakova. Ona je simbol Planinske Šorije, ki se nahaja na tromeji med planinskimi verigami Altaj, Sajan in Kuznecki Alatau. Rogovi losa in plameni žrtvenega ognjav skledi, ki jo drži dekle, so okrašeni s simboli sonca in podobami, ki simbolizirajo izobilje, vse skupaj pa je stilizirano tako, da spominja na lesene skice na stenah.

Vir: Tatjana Žukova

Teleško jezero je eno od turističnih in rekreativnih središč Altajskega ozemlja. Najdemo ga tudi na seznamu svetovne dediščine UNESCO v okviru Zlatih planin Altaja. Tukajšnji prebivalci za Teleško jezero pravijo, da je »mlajši brat Bajkala«. Ni tako globoko, kot Bajkalsko jezero, je pa voda v njem enako dobra kot bajkalska. Najbolj čista je februarja, ko je mogoče videti do 15,5 metrov globoko.

Vir: Tatjana Žukova

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.