Vabimo na sproščen sprehod skozi neuradno prestolnico ruskega juga, ki izgleda kot narejeno za kozake, buržuje in sprehajalce.
Vir: Vitalij Timkiv / RIA Novosti
V nova ruska mesta navadno potujem z vlakom. Tokrat je na mojem seznamu Krasnodar, neuradna prestolnica ruskega juga, oddaljena 1.300 km od Moskve. Potovanje z udobnim dvonadstropnim potniškim vlakom iz Moskve je trajalo 19 ur. Prispela sem ob 5:30 in takoj me je presenetilo, da je zunaj že 28 stopinj, sonce pa je že skoraj zunaj. Poletje v Krasnodarju traja tako dolgo, da je september celo toplejši od maja.
Poleg železniške postaje sem zagledala majhen Leninov doprsni kip, obkrožen z minibusi z vozniki in potniki. Vse ostale ulice so puste. Hiške ob glavni ulici se skrivajo izza visokih ograj in vinskih trt, kot na jugu Evrope.
V Krasnodarju živi več kot 830.000 prebivalcev, vendar boste ob šestih zjutraj težko koga opazili. Mesto je precej mlado: ustanovljeno je bilo leta 1793, vendar je naselbina status mesta dobila šele leta 1867 t.j. pred točno 150 leti.
Tu in tam lahko opazite table z napisom »Jekaterinodar«. To je staro ime za Krasnodar in pomeni »darilo od Katarine«. V resnici sta dve Katarini vplivali na usodo tega kraja: Katarina Velika je dala zemljo tukajšnjim kozakom, da zgradijo trdnjavo, sveto Katarino Aleksandrijsko pa tukaj častijo kot zaščitnico mesta. Stalin je leta 1930 poskušal izbrisati spomin na imperialistično preteklost Jekaterinodara in tako je nastal Krasnodar – »rdeče darilo«.
Vendar mesto še zmeraj hrani spomin na svojo preteklost. Imena ulic so dvojni: poleg današnjega poimenovanja so tudi imena iz carskega obdobja. Leninova ulica se je nekoč imenovala Soborna, Sovjetska pa je bila Grofovska.
Vir: Legion-Media
Jekaterinodar je bil stoletja vojni štab kubanskih kozakov. Po rusko-turški in rusko-poljski vojni v 18. stoletju je Katarina Velika črnomorskim kozakom podarila zemljo v Kubanski regiji, kjer so živeli, oni pa so tam zgradili vojaško trdnjavo in svojo lastno prestolnico. Veljalo je, da je to darilo, s katerim se kozakom izkazuje čast in pomoč v vojnah.
Po revoluciji 1917 so kozaki osnovali lastno republiko ob reki Kubanj, vendar jih je sovjetska oblast tekom 20-ih let deportirala, saj jih je smatrala za nevarnost, mnogi so tudi umrli v času velike lakote med leti 1932 in 1933. Represije so se končale koncem 30-ih let. Kmalu po tem so se kozaške enote začele ponovno ustanavljati.
Danes so kozaki še vedno registrirani kot oborožena organizacija, oni pa se pogosteje predstavljajo kot varuhi tradicije – odpirajo muzeje, igrajo in pojejo na vsakem večjem tradicionalnem festivalu, pevski zbor kubanskih kozakov pa gostuje po vsem svetu.
Vir: Vitalij Timkiv / RIA Novosti
Na ulicah Krasnodarja danes ne boste srečali mnogo kozakov, videli pa boste mnogo majhnih skulptur, družabnih ljudi v kratkih hlačah in poletnih oblačilih z blagim nasmeškom na ustih. Predvidevam, da se veselijo lepega vremena. Pri nas v Moskvi je na leto okoli 1.730 sončnih ur, medtem ko jih imajo v Krasnodarju 2.100. Mar ni že to dovolj dober razlog, da se človek nasmehne?
V centru mesta vas čaka presenečenje: na Rdeči ulici in Žukovljevem trgu boste na levi strani videli znan in slikovit monumentalni postsovjetski mozaik, na desni pa tipično aristokratsko mestno vilo. Neoklasicizem, secesija in mnogi drugi arhitekturni stili zahodne Evrope zgodnjega 20. stoletja so prava paša za oči.
Vir: Peggy Loshe
Obiskala sem Krasnodarski spominski muzej, ki ga je leta 1879 ustanovil Jevgenij Felicin, tukajšnji kozaški poveljnik, znanstvenik in zgodovinar. Zraven izložbe obvezno poglejte nenavadno bogate okraske v vili Bogarsukov, ki je od leta 1960 naprej muzej. Ne spreglejte stropa, na katerem boste videli prizore iz kavkaške stepe, zraven njih pa zlati in srebrni okraski, podobni tistim na Dunaju.
Vir: Vitalij Timkiv / RIA Novosti
Kaj še lahko obiščete v Krasnodarju? Domačini vam bodo brez obotavljanja predlagali sprehod na Rdeči (Krasnoj) ulici, ki seka ves mestni center, in na kateri se nahajajo skoraj vse mestne znamenitosti, vključno s kipom Katarine Velike in tukajšnjim slavolokom zmage. Dolga ulica, polna zelenja, vas vodi do mestnega gledališča in parka z monumentalnim spomenikom kubanskim kozakom in kozaško zastavo.
Nekje na sredi ulice sem se utrudila in začutila potrebo po počitku ter da spijem kavo in nekaj pojem. To tukaj ni problem, saj so kavarne povsod naokoli. Osebno vam svetujem, da poskusite gurjevsko kašo v kavarni »Hlebnyje istorii«. Te sicer ne boste pogosto našli na meniju, vendar je okusna in zdrava.
Vir: Peggy Loshe
Nižji del Rdeče ulice vas poziva k intenzivnim nakupom: še posebej boste presenečeni, če sem pridete za vikend. V petek zvečer, začenši z 20:00, se ulica zapre za promet, potem pa jo preplavijo pešci, rekreativci, kolesarji, otroci na rolerjih, muzikantje, slikarji in vsi ostali, ki pridejo sem brez avtomobila, da tukaj preživijo vikend.
Če greste po drugi strani Rdeče ulice, boste napravili krog in prišli do Katarininega parka v samem srcu mesta. Stara drevesa se spominjajo krasnodarskega atamana, katerega hiša iz 19. stoletja še zmeraj stoji preko ceste. Domačini verjamejo, da se je ravno tukaj pred 150 leti naselje začelo širiti in preraslo v veliki in »krasni dar«.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
